V učilnici zna biti tako zabavna kot stroga. V šolstvu si želi več povezanosti z naravo. Z veseljem predaja znanje o lokalnih običajih in posebnostih. Za Anico Butkovič z OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah na Bizeljskem je 40 let poučevanja. A njena zaloga idej, navdiha in srčnosti ni pri koncu. Revija Ona jo je izbrala za naj učiteljico šolskega leta 2018/19.
Preberite še:
Profesorica in mama, ki namesto kričanja in norenja prisega na zahvalo
Kakšen je v vaših očeh dober učitelj?
V prvi vrsti mora imeti ogromno znanja. Danes je priljubljena Wikipedija. Otroci bi se držali le informacij z računalnika. Knjiga je padla globoko. Učitelj mora znati motivirati učence, narediti pouk inovativen in zabaven. Ob tem je danes dober učitelj tisti, ki se zna spretno izmikati vsemu, kar učitelju preti. Tako dobro opravljati svoj poklic, biti tako dosleden, tako vesten, inovativen, da ne pride navzkriž z zakonom in starši. Tu imamo največ težav. V tem času mora imeti učitelj res veliko sposobnosti, da lahko da otrokom bogato znanje.
Kako po 40 letih poučevanja še vedno ostajate s svežimi zalogami idej?
Ta poklic se mora s človekom roditi. Nikoli nisem razmišljala o kakem drugem poklicu. Jaz sem rada učiteljica. Da bom to postala, sem trdila že kot otrok. Moja stara mama je težko hodila. Tako je bila moja učenka, jaz pa njena učiteljica. Zame nikoli nobena ura ni bila predolga, vselej so prekratke.
Preberite še:
“Hvala, ker si do njih materinska in spontana”
Tudi učencem?
Na začetku ni bilo tako. Zdaj pa jih moram že naganjati iz razreda. (smeh) Ko je konec ure, bi še kar ostali. Vrnejo se tudi med odmorom. Sem ena tistih učiteljic, ki se ne ponavlja. Nimam stereotipov, ampak vselej poskušam pripraviti kaj novega, razvedrilnega preko zgodbe, dogodka, šale. To pritegne pozornost. Ko učence omehčaš, jih lahko vodiš, kot želiš.
Kako to na primer napravite pri gospodinjstvu?
Gospodinjstvo je “lušten” predmet. Velikokrat izhajamo preprosto iz vsakdanjika. Iz jedilnika smo prešli na sestavine hrane in kasneje v šolski kuhinji veliko jedi tudi pripravili.
Predvsem avtohtone pišečke, ki želim, da jih otroci poznajo, a tudi sodobne. Seveda mora učitelj uro načrtovati. Včasih pa aktualna situacija pokaže, kaj bi bilo zanimivo tisti trenutek in začne pač tisto. Učitelj ima cilj, kaj naj učenec po koncu ure zna. A včasih se pokaže, da je improvizacija boljša od vnaprej pripravljenih načrtov.
Preberite še:
14 stvari, ki naj jih vsak oče naredi za svojo hčerkico
Česa je v slovenski šoli premalo? Kaj pogrešate?
Vzgojo, ki smo jo iz šole izločili. Imamo le učne standarde, vzgojnih pa ne. To se bo na dolgi rok poznalo. Pri naravoslovju na razredni stopnji pogrešam večjo povezanost z okoljem. Preveč je fizike in kemije. Vem, da je večina prebivalstva iz mest in da nima toliko možnosti za pridobivanje znanja v naravi. Mislim, da ni prav, da človeku odtujujemo naravo. Človek mora biti povezan z njo, jo spoštovati. Vemo, kaj vse nam daje. Če jo bomo zanemarili, bo naša civilizacija v težavah.
Preberite še:
Otroke je treba vzgajati za napore
Kako bi konkretno v šolo postavili več vzgoje?
Včasih je bil pouk načrtovan vsebinsko. Učitelj je iz predlagane vsebine izvlekel učne in vzgojne cilje. Danes je pouk ciljno načrtovan. Predpisani so standardi – minimalni, temeljni, višji –, ki jih mora učenec usvojiti. Nato je ocenjen. Bojim se, da bomo le še gledali, ali smo izpolnili standarde. Okrog tega bo pa prazno. Širina znanja pada.
Preberite še:
5 osupljivih dejstev o katedrali Sagrada Familia v Barceloni
Preberite še:
Martin Golob se odpravlja na morje. Kdo bo imel pa mašo?
Preberite še:
Opremljate dom? Priporočite se tem svetnikom!
