Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Ali veste, kako je nastala slavna Avsenikova Golica?

SLAVKO AVSENIK
ANSPressSocietyNews | CC BY-ND 2.0
Deli

Na današnji dan pred štirimi leti je umrl Slavko Avsenik, velikan slovenske narodnozabavne glasbe

Njegova glasbena pot je bila zelo pestra. Sprva je ustanovil Trio Slavka Avsenika, ki ga je pozneje ob pomoči brata Vilka razširil na kvartet. Nastal je Gorenjski kvartet, v katerem so poleg Slavka igrali njegov brat Vilko na klarinetu, Franc Košir na trobenti in Franci Ogrizek na baritonu. V tej zasedbi so igrali vse do leta 1955, ko se jim je pridružil še kitarist.

Tako je nastal Gorenjski kvintet, ki se je od leta 1959 naprej imenoval Ansambel bratov Avsenik. V tujini so nastopali pod imenom Oberkrainer Quintett. Njihovo glasbo so močno zaznamovali tudi pevci, prva dva sta bila Franc Koren in Danica Filipič.

Preberite še: Helena Fojkar Zupančič: Glasba mi pomaga odkrivati resnico o sebi in me “slači do golega”

Neverjetni uspehi

Ansambel je pod Slavkovim vodstvom postal zelo priljubljen, saj so nastopali po celem svetu. Prejeli so veliko število nagrad in odlikovanj. Imeli so več kot 10.000 nastopov, domačo gorenjsko glasbo pa so ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane na svetu. Pohvalijo se lahko z več kot 10.000 posnemovalci in s kar 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.

Kako je nastala znamenita Golica?

Slavko Avsenik je skupaj z bratom napisal in uglasbil več kot 1.000 skladb. Ena najbolj znanih je gotovo Na Golici. Pesem je bila leta 1954 prvič posneta za oddajo Četrtkov večer na Radiu Ljubljana. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Ima kar 600 priredb.

Navdih za pesem je Slavko dobil za pletilnim strojem v nočni izmeni v tovarni, kjer je pletel nogavice. Napisal jo je v približno 20 minutah, kolikor je imel časa, medtem ko je njegov pletilni stroj deloval samodejno. Idejo je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal “ta-rara-pa-pam”, saj ni poznal not. Naslednji dan je brat Vilko prišel k njemu in pesem spravil v notni zapis.

Preberite še: 3 zdravilni učinki glasbe na telo

Njegova dediščina živi še danes

Na Avsenikovi domačiji danes uspešno ohranjajo bogato dediščino Slavkove mednarodne kariere in njegovih dosežkov. Slovenski etnografski muzej je Avsenikovo glasbo vpisal celo med slovensko kulturno dediščino. Leta 2012 je bila v Begunjah na Gorenjskem, kjer se je Slavko Avsenik rodil in umrl, ustanovljena Glasbena šola Avsenik.

Ansambel Saša Avsenika

Njegovo glasbeno pot danes najbolj izrazito nadaljuje njegov vnuk Sašo Avsenik, ki je leta 2008 ustanovil Ansambel Saša Avsenika. S svojimi nastopi širijo slovensko narodnozabavno glasbo tako v Sloveniji kot tudi v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici, Italiji in drugod.

 

Preberite še: Družinsko življenje sredi gozda: “Pri nas ni nikoli dolgčas”

Preberite še: Izpoved profesionalnega igralca pokra, ki je postal redovnik

Preberite še: Novomašniki se predstavijo

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.