Verska vzgoja otrokom seveda prinese številne prednosti na duhovnem področju, toda nedavna raziskava, ki so jo opravili na Harvardu, je pokazala, da ta otrokom prinese prednosti tudi na telesnem in razumskem področju, posebej v zgodnji odrasli dobi.
Več pozitivne naravnanosti in zadovoljstva
Na Harvardu so z raziskavo, katere rezultate so objavili leta 2018, ugotovili, da so otroci, ki tedensko obiskujejo bogoslužja ali redno molijo, v svojih dvajsetih letih bolj pozitivno naravnani in v življenju najdejo več zadovoljstva. Ti mladi odrasli so nagnjeni k izbiri bolj zdravega načina življenja – izogibajo se alkoholu, kajenju, uporabi drog in pogosti menjavi spolnih partnerjev.
Preberite še:
Odprto pismo staršem, katerih otroci so zapustili Cerkev
Raziskava, v kateri je sodelovalo 5.000 otrok v starosti od osem do štirinajst let, je razkrila osupljive rezultate: najmanj 18 % rednih obiskovalcev bogoslužij je bilo v svojih dvajsetih letih srečnejših od svojih nevernih vrstnikov. In kar je še pomembneje, v istem vzorcu se je 29 % sodelujočih v raziskavi nameravalo vključiti v prostovoljno delo, 33 % pa jih nikoli ni poskusilo prepovedanih drog.
Podobni rezultati v preteklosti
Ena izmed avtoric projekta, Ying Chen, je v izjavi za javnost komentirala izsledke raziskave: “Veliko otrok je deležnih verske vzgoje in naša raziskava kaže, da to lahko močno vpliva na njihov odnos do zdravja, na duševno zdravje ter srečo in zadovoljstvo nasploh.”
Preberite še:
“Ta trapasta maša”
To ni prva raziskava, ki je razkrila prednosti verske vzgoje. Kot so zapisali na spletnem portalu Stream.org, so te ugotovitve v skladu z drugimi raziskavami, ki so pokazale, da “versko prepričanje ljudem daje duhovno moč, ki vodi v zdrave navade, vzpostavlja socialno mrežo in jim omogoča, da premagujejo ovire v svojem življenju.”
Ti rezultati so posebej spodbudni v času, ko se zdi, da število rednih obiskovalcev bogoslužij strmo upada. Morda bo raziskava v pomoč staršem, ki svoje otroke s težavo prepričajo v obisk svete maše, posebej v obdobju najstništva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Poslušanje tarnanja škodi našim možganom
Preberite še:
Praznik, ki mu domačini pravijo kar “šentvoršca”
Preberite še:
Ali veste, kako je nastala slavna Avsenikova Golica?
