Dogaja se, da pri komuniciranju z drugo osebo izberemo strategijo, ki se ne izkaže za uporabno in učinkovito. Nekdo je lahko prepričan, da je asertiven, da pravzaprav govori o svojih mejah ali da za kaj prosi, čeprav že od nekdaj uporablja nasilne metode. Zato moramo večkrat preveriti, kaj počnemo in kako se ob tem počuti najbližja oseba. Uničujočo strategijo je potrebno zamenjati z boljšo.
Preberite še:
5 navad, ki pomenijo rumeno luč v času skupne hoje
Obtoževanje
Pojavlja se skupaj s težavami, ko se kaj ne posreči oz. se poruši. “Zaradi tebe sva pozna!”, “Tvoja krivda je, da se otroci nočejo učiti.” Do obtoževanja pride iz dvojnega prepričanja: da to, kar se dogaja, pomeni konec sveta, in da odkrivanje krivca pri tem pomaga. Pogosto je občutek krivde tako neznosen, da se ga želimo znebiti na vsak način.
Spomnimo se, kako se počutimo, ko slišimo besede “to je tvoja krivda” in ali nam to pomaga. Namesto da bi iskali krivca, se raje vprašajmo: “Kaj lahko zdaj storimo?” ali “Kaj se lahko iz tega naučimo?”.
Preberite še:
Zakaj je dobro razumeti svojo jezo
Čustveno izsiljevanje
Utemeljeno je na prepričanju, da ne morete biti deležni ljubezni in podpore, če iskreno govorite o svojih potrebah. Drugo uničujoče prepričanje pa je, da mora drugi izpolnjevati naša pričakovanja. Izsiljevanje vnaša v odnos nenehno napetost. “Če bi me imel rad, ne bi buljil v televizor,”; “Če bi ti bilo kaj do mene, bi vedel, kaj potrebujem.”
Če ne želimo uporabljati te vrste nasilja, moramo prevzeti odgovornost za svoje potrebe in načine, kako jih potešiti, pri tem pa drugemu priznati pravico do drugačnosti in svobode. V takem primeru se potem zavedamo, da lahko moža ali ženo sicer za kaj prosimo, a nas lahko zavrne.
Preberite še:
Kako je en stavek pomagal rešiti moj zakon
Preberite še:
Javno kritizirate svojega zakonca? Veste, da je to nasilje?
Poniževanje
Pri poniževanju gre za kakršnekoli pripombe v zvezi z videzom, intelektom in zmožnostmi, katerih namen je škodovati občutku lastne vrednosti druge osebe. Poniževanje je oblika maščevanja za naš lasten občutek nesposobnosti in ponižujoče izkušnje v lastni zgodovini.
Če se želimo odvaditi nagnjenosti k poniževanju, moramo najprej preveriti, kakšen odnos imamo do sebe, potem pa se je treba ukvarjati z občutkom lastne vrednosti in predelovanjem porazov, da bi lahko tako v drugem prepoznali vrednost in dostojanstvo.
Preberite še:
Kje je meja med ponižnostjo in pohlevnostjo
Posploševanje in opravljanje, kakšen je kdo
“Ti zmeraj …, ti nikoli …” in “Kako zanikrn si!”. Še ena razpoka več, ki preprečuje izkušnjo bližine. Na drugem človeku nam ne bo nujno vse všeč, zato se moramo izuriti v govorjenju o sebi, ne pa o drugih. Primer: “Jezna sem, ko puščaš svoja oblačila po celi hiši.”
Počasi se nam bo morda posrečilo, da poiščemo drugačno strategijo, kako poskrbeti zase, če se kljub našim pritožbam ne spremeni prav veliko in je pomanjkljivost pri drugi osebi še vedno prisotna. Če mož pogosto zamuja, lahko kar najbolj zmanjšam število situacij, ko sem odvisna od tega, ali mu bo uspelo priti pravočasno. Tudi sama imam taka področja, kjer kljub prošnjam česa preprosto ne zmorem.
Preberite še:
Duhovnik, ki dela z zakonci, nam razkriva najučinkovitejše tehnike prepiranja
Interpretacije
… oziroma razlage drugemu, kakšne so bile namere njegovega dejanja. “Nisi me počakal, ker mi hočeš dati lekcijo,”; “Denarnico si dala v predal, ker me ne spoštuješ.” To je beganje po puščavi. Veliko bolje je govoriti o tem, kako smo se počutili, in preverjati, zakaj se je druga oseba obnašala tako ali drugače. Presenečeni bomo, kako pogosto dejanja drugega človeka nimajo nič skupnega z nami.
Če želimo poskrbeti za zdravljenje svojega jezika sovraštva, se moramo čim bolj pogosto soočiti s svojimi prepričanji. Pomembno se je zavedati tega, da dejanja in govorjenje drugega najprej največ povejo o njem in njegovih potrebah, ne pa o nas. Da tudi on trpi prav tako kot mi, čeprav tega ne kaže na enak način. In da vsak človek na splošno želi in dela po svojih najboljših močeh. V kolikor je večji naš vložek spoštovanja, empatije in potrpežljivosti, da bi mu razložili, kaj nam je pomembno, toliko večje so tudi možnosti za razumevanje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus.
Preberite še:
Za dobro počutje je potreben dober dotik
Preberite še:
Sovražil je kristjane, nato pa je odkril, da je Bog ljubezen
Preberite še:
Zakaj je Jezus zahteven vzgojitelj
