Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Pet jezikov sovraštva v zakonu. Kako se jih znebiti?

MAŁŻEŃSTWO
fizkes | Shutterstock
Deli

Pojmovanje jezikov ljubezni Garryja Chapmana, o katerih piše v knjigi Pet jezikov ljubezni, je precej priljubljeno. Ljudje se v načinih sprejemanja in izkazovanja ljubezni precej razlikujemo. Pisali bomo o nečem drugem, a podobnem – o jezikih sovraštva. V njih je strup, ki uničuje zaupanje in medsebojno povezanost

Dogaja se, da pri komuniciranju z drugo osebo izberemo strategijo, ki se ne izkaže za uporabno in učinkovito. Nekdo je lahko prepričan, da je asertiven, da pravzaprav govori o svojih mejah ali da za kaj prosi, čeprav že od nekdaj uporablja nasilne metode. Zato moramo večkrat preveriti, kaj počnemo in kako se ob tem počuti najbližja oseba. Uničujočo strategijo je potrebno zamenjati z boljšo.

Obtoževanje

Pojavlja se skupaj s težavami, ko se kaj ne posreči oz. se poruši. “Zaradi tebe sva pozna!”, “Tvoja krivda je, da se otroci nočejo učiti.” Do obtoževanja pride iz dvojnega prepričanja: da to, kar se dogaja, pomeni konec sveta, in da odkrivanje krivca pri tem pomaga. Pogosto je občutek krivde tako neznosen, da se ga želimo znebiti na vsak način.

Spomnimo se, kako se počutimo, ko slišimo besede “to je tvoja krivda” in ali nam to pomaga. Namesto da bi iskali krivca, se raje vprašajmo: “Kaj lahko zdaj storimo?” ali “Kaj se lahko iz tega naučimo?”.

Čustveno izsiljevanje

Utemeljeno je na prepričanju, da ne morete biti deležni ljubezni in podpore, če iskreno govorite o svojih potrebah. Drugo uničujoče prepričanje pa je, da mora drugi izpolnjevati naša pričakovanja. Izsiljevanje vnaša v odnos nenehno napetost. “Če bi me imel rad, ne bi buljil v televizor,”; “Če bi ti bilo kaj do mene, bi vedel, kaj potrebujem.”

Če ne želimo uporabljati te vrste nasilja, moramo prevzeti odgovornost za svoje potrebe in načine, kako jih potešiti, pri tem pa drugemu priznati pravico do drugačnosti in svobode. V takem primeru se potem zavedamo, da lahko moža ali ženo sicer za kaj prosimo, a nas lahko zavrne.

JAK SIĘ ZŁOŚCIĆ
Shutterstock

Poniževanje

Pri poniževanju gre za kakršnekoli pripombe v zvezi z videzom, intelektom in zmožnostmi, katerih namen je škodovati občutku lastne vrednosti druge osebe. Poniževanje je oblika maščevanja za naš lasten občutek nesposobnosti in ponižujoče izkušnje v lastni zgodovini.

Če se želimo odvaditi nagnjenosti k poniževanju, moramo najprej preveriti, kakšen odnos imamo do sebe, potem pa se je treba ukvarjati z občutkom lastne vrednosti in predelovanjem porazov, da bi lahko tako v drugem prepoznali vrednost in dostojanstvo.

Posploševanje in opravljanje, kakšen je kdo

“Ti zmeraj …, ti nikoli …” in “Kako zanikrn si!”. Še ena razpoka več, ki preprečuje izkušnjo bližine. Na drugem človeku nam ne bo nujno vse všeč, zato se moramo izuriti v govorjenju o sebi, ne pa o drugih. Primer: “Jezna sem, ko puščaš svoja oblačila po celi hiši.”

Počasi se nam bo morda posrečilo, da poiščemo drugačno strategijo, kako poskrbeti zase, če se kljub našim pritožbam ne spremeni prav veliko in je pomanjkljivost pri drugi osebi še vedno prisotna. Če mož pogosto zamuja, lahko kar najbolj zmanjšam število situacij, ko sem odvisna od tega, ali mu bo uspelo priti pravočasno. Tudi sama imam taka področja, kjer kljub prošnjam česa preprosto ne zmorem.

Interpretacije

… oziroma razlage drugemu, kakšne so bile namere njegovega dejanja. “Nisi me počakal, ker mi hočeš dati lekcijo,”; “Denarnico si dala v predal, ker me ne spoštuješ.” To je beganje po puščavi. Veliko bolje je govoriti o tem, kako smo se počutili, in preverjati, zakaj se je druga oseba obnašala tako ali drugače. Presenečeni bomo, kako pogosto dejanja drugega človeka nimajo nič skupnega z nami.

Če želimo poskrbeti za zdravljenje svojega jezika sovraštva, se moramo čim bolj pogosto soočiti s svojimi prepričanji. Pomembno se je zavedati tega, da dejanja in govorjenje drugega najprej največ povejo o njem in njegovih potrebah, ne pa o nas. Da tudi on trpi prav tako kot mi, čeprav tega ne kaže na enak način. In da vsak človek na splošno želi in dela po svojih najboljših močeh. V kolikor je večji naš vložek spoštovanja, empatije in potrpežljivosti, da bi mu razložili, kaj nam je pomembno, toliko večje so tudi možnosti za razumevanje.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.