Tisoč molitev ne odtehta enega samega dejanja – prepustitve Božji volji Boga pogosto prosim za tisto, kar potrebujem. Včasih se mi zdi, da ves čas, od jutra do večera, ponavljam iste besede: “Gospod, prosim te za to in to” ali “Potrebujem to in to”. Svoje potrebe velikokrat omenjam tudi v pogovorih s prijatelji, kadar jih prosim, naj z različnimi nameni molijo zame.
Preberite še:
Preživljate težko obdobje? Pomaga lahko molitev tega psalma
Čeprav si prizadevam, da se v molitvi ne bi osredotočala zgolj na svoje potrebe, te predstavljajo velik del moje stvarnosti. Pravzaprav tako velik, da se včasih, ko zaslišim svoje misli in prošnje, sprašujem, ali ne zvenim preveč ubogo. Sprašujem se, ali imam v resnici preveč potreb.
Vsi nekaj potrebujemo. To je del nas. Če se bomo s tem sprijaznili in se naučili na svoje potrebe odzvati, bo to pomemben korak k spoznanju, kakšno vlogo si želi Bog igrati v našem življenju.
Morda se nam zdi, da smo zaradi svojih potreb ranljivi in šibki, toda Bog na to gleda drugače. Naše potrebe pozna, še preden jih prepoznamo sami. Te ga poveličujejo in mu dajejo priložnost, da nas zasiplje s svojo dobroto in usmiljenjem.
Preberite še:
Molitev k sv. Antonu opatu za modrost
Povezavo med našimi potrebami in Božjo dobroto je globoko razumel italijanski duhovnik don Dolindo Ruotolo (1882–1970).
Don Dolindo je duhovniško posvečenje prejel pri 23 letih, svoje življenje pa je posvetil molitvi, darovanju in služenju. Veliko je spovedoval, duhovno spremljal vernike in skrbel za pomoči potrebne. Don Dolindo je bil sodobnik precej bolj znanega svetnika p. Pija. Ko je skupina romarjev iz Neaplja, kjer je živel in deloval don Dolindo, prišla k p. Piju v Pietrelcino, jim je ta dejal: “Zakaj prihajate k meni, če pa imate v Neaplju don Dolinda? K njemu pojdite, on je svetnik!”
Preberite še:
Molitev, s katero se v času preizkušnje priporočite Jezusovemu Srcu
Preprost duhovnik postaja vse bolj priljubljen zaradi svoje duhovne prepustitve. Don Dolindo se je močno zavedal globine človeške šibkosti in potreb in je v tem videl način, kako ves čas ohranjati povezanost z Bogom. Vabi nas, naj svoje skrbi in težave nenehno prinašamo pred Boga, in nas uči, naj se pri tem ne osredotočamo na svoje potrebe. Spodbuja nas, naj svoje težave prinesemo pred Boga in se nato umirimo, Bogu pa prepustimo, naj po svoji modrosti in previdnosti poskrbi za nas. Spominja nas, kako nam je Bog obljubil, da bo poskrbel za vse potrebe, ki mu jih bomo izročili. To so bile Jezusove besede don Dolindu:
Zakaj se obremenjuješ s skrbmi? Svoje skrbi prepusti meni in se umiri. Resnično ti povem, vsakokrat, ko se mi iskreno, slepo in v polnosti prepustiš, se bo zgodilo to, kar si želiš, in vse težave bodo rešene (…).
Ne pozabi, tisoč molitev ne odtehta enega samega dejanja prepustitve Božji volji. Ni boljše devetdnevnice, kot je tale: O, Jezus, prepuščam se tvoji volji. Jezus, ti vodi moje življenje.
Preberite še:
Molitev v zahvalo za ta dan
Številna ozdravljenja in milosti, ki so jih ljudje prejeli, ko so upoštevali nasvete dona Dolinda, ali pa so se zgodile na njegovo priprošnjo, pričujejo o moči usmiljenja, ki se lahko sproži, če se v celoti prepustimo Božji previdnosti.
Don Dolindo je besede o prepustitvi Božji volji, ki mu jih je razodel Bog, napisal z vidika Jezusa, ki nagovarja človekovo dušo. Molitev prepustitve lahko ponavljamo vsak dan, ali pa jo molimo kot del devetdnevnice.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
K čemu nas spodbuja Karmelska Mati Božja?
Preberite še:
Opravičujete napake svoje nasilne simpatije? Nikar!
Preberite še:
Če latinščina ni bila Jezusov jezik, zakaj je uradni jezik Cerkve?