Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Neustrašna najstnica, ki je oznanjala resnico politikom

ROSE
Deli

V takratnem času je imela obilo težav z oblastmi, a je trdila: "Delam to, kar mi naroča Jezus"

Težko si je predstavljati malo deklico, ki je bila izgnana iz svojega domačega kraja, ker je javno spregovorila proti političnim veljakom. A prav to se je zgodilo sveti Rozaliji iz italijanskega mesta Viterbo (1235–1252). Rozalije politični aktivizem nikakor ni zanimal, je pa svoje srce popolnoma izročila Bogu – in zaradi tega včasih ljudje delajo nepredstavljive stvari.

Rozalija spada med tiste svetnike, za katere se zdi, da prav nikoli niso grešili. Klečala in molila je, še preden je znala stati pokonci; ko je bila stara tri leta, je menda od mrtvih obudila svojo sorodnico. Pri sedmih letih je že živela kot puščavnica in si naložila tako hudo pokoro, da je resno zbolela. Med to boleznijo se ji je prikazala Devica Marija, ki je mali deklici naročila, naj gre v Frančiškov sveti red in naj živi na svetu kot pričevalka.

Bog je opogumil njeno srce

Morda se nam zdi njeno brezmadežno življenje težko razumljivo, toda lahko nas navdihuje njen pogum. Rozalijino poslanstvo – biti zgled za ljudi okoli sebe – ni bilo le v molitvi rožnega venca ali prijaznosti. Gospod je v njej prebudil odločitev, da bo spregovorila proti krivici, proti zavzetju domovine. Izobčeni cesar Friderik II. se je namreč dolga leta boril, da bi zavzel Papeško državo, in leta 1240 mu je to končno uspelo.

Rozalija in drugi prebivalci Viterba so se uklonili. Toda Gospod je dvanajstletnico nagovoril in nič več ni mogla ostati tiho. Odšla je na ulice in pridigala. Seveda Rozalija ni govorila le o političnih temah – govorila je tudi o grehu in kesanju, o usmiljenju in pravici, avtoriteti papeža in o potrebi, da se pokorimo. Opredelila se je proti okupaciji.

Bolj kot je pridigala, bolj so se zanjo zanimale protipapeške sile. Njen oče se je tega prestrašil, zato jo je prosil, naj preneha z oznanjevanjem, a brez uspeha. Zatekel se je celo h grožnjam, da jo bo pretepel, če bo še naprej pridigala. Prav nič je ni prestrašilo. “Če je bil Jezus tepen zaradi mene, potem sem tudi jaz lahko zaradi njega. Delam, kar mi je On naročil. Moram ga ubogati.” Šele po posredovanju domačega župnika je pobožen, a zaskrbljen oče popustil.

Zaradi javnega oznanjevanja jo je župan dal izgnati

Več let je ta neposredna najstnica odkrito kritizirala cesarja in vse gibeline (člane protipapeške stranke), dokler njenim sovražnikom ni bilo dovolj in so se odločili, da jo morajo ubiti. Župan se je zavedal, da je Rozalija posebna, zato jo je z družino raje izgnal. A Rozalija je z oznanjevanjem nadaljevala tudi v drugih mestih.

S starši se je nekoč ustavila v mestu Vitorchiano, kjer je bilo polno ljudi pod vplivom črne magije. Rozalija jih je spodbudila h kesanju in ljudje so se začeli obračati k Bogu – a ne vsi. Zaupala je, da bo Bog izkazal svojo moč, zato je, stoječ na ogromni goreči grmadi, tri ure oznanjevala. To je na neko žensko, ki je svoje življenje izročila hudiču, naredilo tak vtis, da je skesana padla na kolena.

Niso je marale žive, zato je h klarisam prišla po smrti

Ko se je vrnila v svoje domače mesto, so ji bila zaradi revščine zaprta mnoga vrata, celo vrata v samostan. Ko je zaprosila za vstop h klarisam, so ji te povedale, da kot dekle brez dote ne more biti sprejeta k njim. Z nasmehom jim je odgovorila: “Zdaj me ne želite imeti, morda pa bom prišla k vam po smrti.” Nato je skušala ustanoviti svojo lastno redovno skupnost, a ji ni uspelo.

Umrla je le nekaj let po vrnitvi v domače mesto, stara komaj 17 let. Kmalu po smrti se je v sanjah prikazala papežu in ga prosila, naj njeno telo prenesejo v samostan klaris, tja, kjer so jo sestre predhodno zavrnile. Kot je napovedala, so je bile vesele. In revno dekle je postalo svetnica.

Sveta Rozalija iz Viterba je v svojem življenju govorila resnico ne glede na posledice. Prosimo jo za vse, ki zaradi zvestobe resnici doživljajo kakršnokoli zavrnitev.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.