Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Varno na sonce: zavarujte se pred sončnimi žarki!

SUNBATHING
PIXABAY
Deli

Kako, kdaj in zakaj na sonce ter katero sončno kremo izbrati?

Verjetno ste že veliko slišali in prebrali o škodljivosti sončenja. Poleti, ko je sonce najbolj pravokotno nad nami in ima zato največjo moč, je dejansko potrebna določena pazljivost pri tem, kdaj, koliko in na kakšen način smo na soncu.

V čem je pri sončenju pravzaprav težava?

Za dojenčke in zelo majhne otroke se izpostavljanje neposrednemu soncu odsvetuje, saj je njihova koža izredno tanka in zato tudi zelo občutljiva. Drugi se moramo “praženju” izogniti v času najhujše pripeke, nekje med 12. in 16. uro. Tudi če smo v tem času na plaži oziroma na soncu, je priporočljivo, da se zadržujemo v senci ali da nosimo lahka oblačila in pokrivala.

Sončni žarki namreč pomenijo sevanje, in sicer dve vrsti sevanja. UVB-žarki povzročajo neposredno poškodbo kože v obliki opečenosti (ne pozabimo, da je obarvanje kože oziroma porjavelost v resnici način, kako se koža brani pred soncem). UVA-žarki pa sežejo v globlje plasti kože in prek prostih radikalov povzročajo spremembe v DNK-zapisu celic, zaradi česar se posledice sevanja lahko “shranijo” in pokažejo šele čez dolga leta ali desetletja.

SUNBATHING
PIXABAY

Ali je sonce le škodljivo?

Še zdaleč pa to ne pomeni, da je sonce samo škodljivo. Ravno nasprotno, določena mera izpostavljenosti sončni svetlobi je koristna, saj se pod vplivom sončne svetlobe v telesu sintetizira vitamin D, ki ima pomembno vlogo pri zdravem imunskem sistemu, pri zdravju kosti, krvi in tako dalje.

A za pravo mero izpostavljenosti kože soncu z namenom, da se lahko tvori vitamin D, je dovolj od pet do 10 minut na dan, pri čemer recimo zadostuje izpostavljenost hrbtišča dlani in podlakti. Te smo deležni, če se, denimo, s kolesom peljemo v službo, gremo peš do trgovine, vrtnarimo in tako dalje.

Da bi se ure in ure nezaščiteni sončili v najhujši pripeki zato, da bi s tem dobili več vitamina D, ni ne potrebno ne priporočljivo. Dodaten vitamin D, kar je pomembno še zlasti pozimi, ko s soncem ne dobimo dovolj tega vitamina, lahko zaužijemo bodisi s hrano (mastne ribe, jajčni rumenjak, siri in podobno) bodisi s prehranskimi dodatki, ki vsebujejo vitamin D3.

Kako izbrati pravo sončno kremo?

Da bi se v počitniških dneh, ko smo z družino na morju, na deželi, v gorah ali drugje, primerno zaščitili pred soncem, se moramo nujno namazati s sredstvom, ki vsebuje filtre SPF (sun protecting factor). Ta naj bi bil za dojenčke in majhne otroke vsaj 30, še bolje 50, tudi odrasli pa se ne bi smeli mazati s SPF, nižjim od 20.

Mineralni filtri

Pri izbiri sončne kreme lahko med sestavinami (ingredients) na hrbtni strani preberemo, katere vsebuje. Najbolj varni so t. i. mineralni filtri, ki kožo prevlečejo s tanko mineralno plastjo, ki se ne vpije v kožo, temveč sončne žarke odbija. Gre torej za fizično zaščito.

Taki sestavini sta cinkov oksid in titanijev dioksid. Mineralni filtri ne povzročajo alergij ali draženja, so pa znani po tem, da se nekoliko težje razmažejo in lahko pustijo za sabo belkast videz na koži.

Kemični filtri

Obstajajo tudi kemični filtri za kožo, o katerih pa so mnenja dokaj deljena, saj lahko dražijo kožo oziroma prodirajo v globlje plasti kože. Mednje spadajo: oksibenzon, avobenzon, oktisalat, cinamat, oktokrilen, homosalate in tako dalje. V kožo se lažje vpijejo, so prijetnejši za mazanje in jih na koži ne občutimo v smislu lepljivosti.

Načeloma pa naj bi bili vsi izdelki, ki jih lahko kupimo na policah naših prodajaln, varni za uporabo in skladni s priporočili evropskih direktiv za varnost kozmetičnih izdelkov.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.