Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Stand up komik, ki govori tudi o nebesih in sv. Petru

JAN ČERMELJ
Deli

"Če se ozremo v zgodovino, je bil dvorni norček vedno tisti, ki je smel govoriti resnico. Komiki imamo vlogo modernih dvornih norčkov," meni mladi stand up komik Rok Škrlep

Gorenjec, študent zgodovine, popotnik po duši, nekdanji animator, košarkar, šahist, gasilec, radijski moderator … Vse to je bil ali pa še je vedno Rok Škrlep. Predvsem pa je komik, pisec scenarijev in povezovalec prireditev – z mikrofonom se bo družil tudi na Stični mladih. Vse to pri le 23 letih. V svoji karieri je med drugim sodeloval na raznih roastih oziroma žarih, prireditvah, kjer se komiki na različne načine (bolj ali manj simpatično) norčujejo drug iz drugega. 

Na prvi pogled se veliko izrečenega na t. i. žarih giba v sferi med zbadljivim in žaljivim. Če pa pogledamo z drugega zornega kota, pa gre za ogledalo. Velikokrat verjetno tako mislimo o drugih ali pa to opravljivo govorimo za hrbtom. Tam pa je izrečeno na glas. Vaš pogled na to temo?
Žari so posebna zvrst komedije. Na njih sem se precej udejstvoval. Na trenutke mi je bilo težko. Kasneje sem ugotovil, da sem se bolje znašel v drugih oblikah komedije. A sčasoma spoznaš, da so zbadljivke in žaljivke le šov za občinstvo. Komiki smo med sabo prijatelji. Načeloma velja pravilo, da bolj kot se imamo radi, bolj se žalimo. (smeh) Cilj ni, kako boš koga užalil, ampak najbolj duhovito predstavil njegove “pomanjkljivosti”, ki so včasih izmišljene.

V zaodrju nato spijemo pivo in se smejemo drug drugemu: “Kako si me dobro zabil!” Komiki smo res zelo dober kolektiv: družimo se, imamo piknike, skupaj se vozimo na nastope, kjer se pogovarjamo, tudi globoke debate, po več ur. Velikokrat si povemo več stvari kot na primer ženam, dekletom ali domačim. Šov nima povezave z našim zasebnim življenjem.

Kje je meja med simpatičnim zbadanjem in grobim žaljenjem?
Ko komik reče nekaj, kar ni v redu, se na to odzove tudi občinstvo. Vsekakor ne z navdušenjem kot ob dobri šali. Sam se vselej poskušam držati zdrave meje in govoriti na duhovit način ter s pozitivno noto. Občinstvo to veliko bolj spoštuje.

Za komika je težje na zabaven način opisati resne teme, kot pa mi na primer navreči, da mi štrlijo lasje. Včasih si celo pomagamo, ko ima kdo težave pri pisanju šal o nas.

Vaša navdušenje do nastopanja se je pravzaprav začelo na oratoriju.
Da, čeprav sem že prej nastopal v kaki amaterski gledališki igri. Res pa so me prevzele oratorijske igre. Ves teden sem bil povsem “notri” in tedaj sem si rekel, da je morda res gledališče to, kar si želim početi. Tedaj sem bil star kakih 15 let. Iz konjička je nastopanje postalo prioriteta.

LOJZE GRČMAN | ALETEIA

Voditelj na Stični mladih

Rok bo skupaj z glasbenico in animatorko Polono Mežnar vodil uvodni program na Stični mladih, ki bo letos 21. septembra. “Res sem vesel, da sem dobil to priložnost. To bo nova izkušnja tudi zame. Ne vem, kako se bom izkazal, ampak vsekakor se bom potrudil na vso moč. V kratkem se bova s Polono dobila in napisala program. Težila bova k temu, da bo čim bolj sproščeno, zabavno in lahkotno, da bo mladina uživala,” se Rok veseli te vloge.

Se katoličani znamo na zabaven način ponorčevati iz samih sebe?
Na to težko konkretno odgovorim, ker pred le “krščanskim” občinstvom še nisem nastopal. Sem pa na primer bolj v vaških okoljih, kjer je bolj krščanska publika. Hitro se vidi, da se tam drugače odzovejo na kakšne šale kot na primer v Ljubljani. In obratno. Šale, ki se lotevajo črnega humorja, gredo na primer v Ljubljani bolje “skozi”. Ker so ljudje v povprečju nekoliko bolj liberalni.

Konkretno?
Na nastopih govorim tudi o veri. Če to počnem v Ljubljani, velikokrat med občinstvom nastane kar tišina. Ljudje niso vajeni, da bi komiki govorili o teh stvareh. Ponavadi je treba začeti z banalnimi stvarmi, da se lahko z njimi poistovetijo tudi neverni. Treba je biti neposreden, ampak do tam je treba priti, sicer je to za občinstvo prevelik šok.

Lotevam se na primer vprašanja, kako so videti nebesa. Začenjam z banalnimi vprašanji, s katerimi se vsi lahko poistovetijo. Razmišljam na primer o tem, kako te pokojni gledajo. S podobnih vprašanj to razširim na, recimo, resnejšo tematiko. Sv. Petra na primer primerjam z varnostnikom, ki se spusti v disko ali pa tudi ne. Ljudem se poskušam približati postopoma.

Kakšen je dober program stand up komika?
Na odru moraš govoriti o stvareh, ki ti ležijo na duši, in ob katerih si sproščen. Osebno se poskušam izogibati banalnim šalam o spolnosti in tistim “na prvo žogo”. Te so same sebi namen in so povedane le zato, da so smešne. To so šale, ob katerih se bo občinstvo hitro zasmejalo, če 10 sekund pa pozabilo, kaj si rekel.

Raje imam malo bolj inteligentne šale, četudi jih ljudje dojamejo malo kasneje. Moje izkušnje so tudi, da občinstvo na šale “na prvo žogo”, na primer spolnost, najhitreje reagira, a se jih tudi naveliča.

V stand upu marsikaj deluje spontano, a gre za rezultat dolgega razmišljanja, spreminjanj in razvijanj posameznih zgodb ali bitov, kot jim pravimo. To si predstavljajte kot kamniti blok, ki nima izrazite oblike. To dobi, ko jo oblikuje, brusi kipar. O vsem je mogoče govoriti. Najbolj pa o stvareh, ki jih čutiš sam.

Torej, pri dobrem stand upu poslušalec ne dobi le instant zabave, ampak tudi nastavke za globlje razmišljanje?
Da, to se mi zdi ključno. Ameriška stand up scena je od nekdaj med najboljšimi. Pokojni George Carlin je bil tam ena od legend. Nastopal je tudi pri 70 letih. Zadnjih 15 let mu je bilo vseeno, ali je bil smešen. Govoril je stvari, ki jih je mislil. Resne teme, kot je onesnaževanje, je razlagal na sproščen, duhovit način. Ne bom rekel, da se strinjam z njegovo mentaliteto. Všeč pa mi je bil njegov neposredni pristop. Imel je razprodane stadione.

Če se ozremo v zgodovino, je bil dvorni norček vedno tisti, ki je smel govoriti resnico. Komiki imamo vlogo modernih dvornih norčkov. Lahko povemo resnico, a na zabaven način. Tako se ljudem velikokrat posveti kaj, kar se jim sicer ne bi. Da povemo resnico na zabaven način, je ena od nalog stand up komikov.



Šale temeljijo na stereotipih. Težava je, kakšni stereotipi se ustvarjajo. Ustvarjajo pa se zelo hitro. Mene šale s stereotipi načeloma odbijajo. Le občasno uporabim na primer kakšno o Gorenjcih, ker sem pač sam Gorenjec. 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.