Nadškof Fulton Sheen je slovel po svojih praktičnih duhovnih nasvetih, s katerimi je običajnega vernika znal opremiti s primernim orodjem za uspešno duhovno življenje. Eden izmed glavnih nasvetov, ki ga je izpostavljal v številnih zapisih in avtobiografiji, je preprosta vsakdanja navada, ki mu je dajala potrebno energijo za uspešen dan.
Preberite še:
Dvanajst genialnih misli za življenje nadškofa Fultona Sheena
Ko je prejel mašniško posvečenje, se je odločil, da bo vsako jutro pred zajtrkom eno uro preživel v molitvi pred Najsvetejšim. Nadškof Sheen v svoji avtobiografiji A Treasure in Clay (Zaklad v glini, op. prev.) pojasnjuje, da se mu je zamisel porodila v semenišču in to odločitev je spoštoval vse dni svojega življenja.
Sheen zatem opisuje, da to ni bilo vedno preprosto in je od njega pogosto zahtevalo veliko žrtev.
Veliko odpovedovanja
Sveta ura. Ali je težko vztrajati pri tem? Včasih se je zdelo zahtevno; lahko je pomenilo, da sem se moral odpovedati družabnemu dogodku ali vstati ob zgodnejši uri, toda na splošno mi to nikoli ne predstavlja bremena, temveč zgolj radost.
Molitev pred Najsvetejšim za Sheena ni bila vedno preprosta. Kot je pojasnil, je včasih med molitvijo zadremal, kljub temu pa je bil prepričan, da je z vztrajno predanostjo uri molitve razvil globok oseben odnos z Jezusom. Ura molitve je bila zanj priložnost, da je pozorno prisluhnil Bogu, umiril svoje misli in se osvobodil posvetnih skrbi. V tem času se je lahko pripravil na prihajajoči dan in vanj vstopil z novim zanosom.
Prepričan je bil tudi, da mu je to pomagalo pri vztrajanju v duhovniškem poklicu, saj si nikoli ni zaželel, da bi počel karkoli drugega.
Preberite še:
5 trenutkov stiske, v katerih se lahko zatečemo v Marijino naročje
Kakor pes na gospodarjevem pragu
Sveta ura mi je poleg vseh duhovnih prednosti prinesla tudi moč, da nisem odtaval predaleč stran. Bil sem privezan na tabernakelj in moj povodec je bil prekratek, da bi se lahko izgubil. Medla luč iz tabernaklja, ne glede na to, kako nežna in slabotna je bila, je imela skrivnostno moč, da je razsvetlila še tako svetlo luč. Sveta ura je postala kot kisikova bomba, ki je oživljala sapo Svetega Duha sredi onesnaženega in smrdljivega ozračja sveta. Tudi kadar se je zdela nekoristna in brez duhovne bližine, sem kljub temu občutil, da sem vsaj kakor pes na gospodarjevem pragu, pripravljen, da stečem k njemu, če bi me poklical.
Nadškof Sheen je večino svojih svetih ur preživel v cerkvi pred Najsvetejšim, protestantski duhovniki pa so v njegovih besedah našli navdih in njegovo početje priredili po svoje.
Preberite še:
Dan, ko so policijski psi Nekoga zaznali v tabernaklju
Najbolj osupljivo pa je bilo, kakšen učinek so imele moje besede o sveti uri na nekatoliške duhovnike. Trikrat sem vodil duhovne vaje za protestantske pastorje – dvakrat se jih zbralo več kot tristo, v Južni Karolini in na Floridi, enkrat pa manjša skupina na univerzi Princeton. Prosil sem jih, naj redno opravljajo sveto uro molitve, da se bodo lažje spopadali s silami zla v svetu, kajti to nas je Jezus prosil v noči svojega trpljenja.
Čeprav niso preživljali ur v molitvi pred Najsvetejšim, so navado prilagodili svojim običajem: vsak dan so eno uro molili in prisluhnili Bogu ter prosili za boljši svet.
Vidni duhovni sadovi
Sheenov nasvet so upoštevali že številni verniki in molitev pred Najsvetejšim je pri vseh obrodila obilo duhovnih sadov. Nekateri lahko v molitvi vztrajajo celo uro, drugim to uspe pol ali pa četrt ure.
Bistveno je, da vsak dan dovolj časa posvetimo molitvi in pri tem vztrajamo. Dlje kot zdržimo v tihi molitvi, več časa imamo, da razvijamo in poglabljamo svoj odnos z Jezusom. Morda se vam bo na začetku zdelo, da se “nič ne dogaja”, vendar bodo sadovi vidni pozneje in vaši dnevi bodo “uspešnejši” na načine, ki si jih nikoli niste niti predstavljali.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Maša na plaži? Ni problema!
Preberite še:
Življenjske modrosti 103-letne svetovne rekorderke
Preberite še:
Monika Avsenik: “Vedno bolj spoznavam veličino atove glasbe”
