Jezusovi neuspehi in žalitve, ki jih prejme, ko želi samo ljubiti, name vedno naredijo vtis. Ko želi ostati v vasi, ga ne sprejmejo. Koliko ljudi ga ni želelo sprejeti v njegovem življenju! Zavračajo ga, ker je jud in ne samarijan. On pripada drugim. In jaz se čudim, ko zavračajo mene, ko me obsojajo in mi sodijo. Čudi me, ko dobivam kritike, večinoma upravičene. Včasih tudi neupravičene.
Jezusa, ki je delal dobro, so sovražno zavračali, on pa je ohranjal mir. Sam za storjeno krivico iščem maščevanje. Nisem miren, dokler drugi ne plača za to, kar je slabega storil. Zato, ker je tako prav, si rečem. To si zasluži. Poln sem sovraštva.
Preberite še:
Moto sedanjosti: izkoristiti življenje
Želim biti boljši, ampak …
Želim gledati Jezusovo srce. Kaj je občutil? Pred ponižanji, krivicami, pred sovraštvom, ki je iskalo smrt, pred kriki, ki so iskali slabo. Kakšna čustva so ga prevevala v globinah njegove duše? Sam se nisem zmožen odzvati tako kot On. Odzovem se z nasiljem. Zahtevam pravičnost. Želim biti boljši, ampak se polnim z zagrenjenostjo:
“Ko v naših poskusih, da bi bili usmiljeni, ohranjamo jezo in se prepustimo površinskosti, se pojavi nezadovoljstvo.”
Preberite še:
Razstrupimo se, da bo poletje lepše!
Počutim se ranjenega in čutim nezadovoljstvo, v moji duši gnezdi jeza. Upiram se nepravičnosti na tem svetu. Jaz, ki sem tolikokrat nepravičen.
Jezusova krotkost me presune. Nisem krotek in ponižnega srca. Nalagam nezadovoljstvo in zagrenjenost. Ne odpuščam tako preprosto kot On. Njegovo srce je odprto srce, polno milosti. Odpušča sovražni vasi, kjer ga ne sprejmejo, odpušča prezir in rane.
Spremeniti čustva
Želel bi biti v njegovi notranjosti, da bi občutil tako kot On, da bi ljubil, kot ljubi On. Da bi bil usmiljen, kot je On. Želel bi živeti v njegovem srcu, da bi vsak dan izkusil njegovo milost. Mar ni Božji pogled to, kar si najbolj želim?
Kot je govoril pater José Kentenich: “Potrebno je spremeniti naša čustva pred življenjem.” Tega si želim. Spremeniti svoja čustva. Spremeniti svoj način, kako ljubim in kako gledam na druge, namesto jeze gojiti mir, namesto zagrenjenosti naj v meni gnezdi krotkost. Naj me ne vznemirja toliko slabo, ki mi ga povzročajo drugi. Naj ne živim, brez da bi odpuščal žalitve.
Preberite še:
Ali je to razlog, zakaj Bog včasih dopusti, da se naše rane ne zacelijo?
Gledam Jezusovo srce. Želim biti eno v Kristusu. Združiti se z njim, da bi občutil, kar čuti on. To je čudež, ki ga lahko le On naredi v meni. To, kar želim danes, je postaviti svoja čustva pred njegovo srce. Čustva, ki gnezdijo v moji notranjosti in mi jemljejo mir. Srce ni okamenelo. Čuti z globino. Biti občutljiv je dar, ne križ. Čeprav se včasih čutim obremenjenega zaradi svojih čustev.
Svoboda, ne suženjstvo
Čutiti je dar, ki mi omogoča, da sem blizu trpečemu in da sem sočuten. Jokam s tistim, ki joka in se smejem s tistim, ki se smeje. Ne želim potlačiti svojih čustev. Želim se zavedati tega, kar čutim, tega, kar ljubim. Biti svoboden in ne suženj. Jezusa prosim, naj spremeni ta čustva, ki mi jemljejo mir in me polnijo s sovraštvom. Naj tistega, ki ga zavrača, gledam, kot gleda On. Lahko mi uspe, da ljubim svoje sovražnike, če to v meni stori Jezus.
Zato posvečam svoje življenje njegovemu ranjenemu srcu. V njegovi odprti rani puščam to, kar me danes boli in mi povzroča trpljenje. Želim spremeniti svoj način čutenja. Da se mi ne zgodi to, kar sem zadnjič prebral: “Konec koncev smo to, kar mislimo. Čustva so sužnji misli in človek je suženj svojih občutkov.”
Preberite še:
5 čudovitih svetišč, posvečenih presvetemu Srcu Jezusovemu
Moje misli lahko spremenijo moja čustva. Zato želim razmišljati na drugačen način. Odrečem se mislim, ki mi povzročajo bolečino. To, da mislim, da sem vrednejši od drugih, ali da si zaslužim posebno pozornost.
Ko spremenim svoj način razmišljanja in pogled na stvari, se spreminja moje srce. Jezus to lahko stori v meni, da ne bi živel v zagrenjenosti niti v sovraštvu. Da imam lahko mir v duši in da sem lahko tako krotek in ponižen.
S svojimi ranami se potopim v Jezusovo srce. On pozna vse, kar me boli. Ve, kako trpim. Ima me rad takšnega, kot sem, v svoji revščini. Ne zavrača me. Ljubi mojo šibkost. Je ganjen. V Jezusu ne izzovem ne jeze in ne besa. Vedno me gleda s krotkostjo. Gleda me in me drži, da se lahko z rokami dotaknem milosti, ki kipi iz njegovega srca.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
Prevedla in priredila Bojana Petkovič.
Preberite še:
Kaj storiti, da dopust ne bo le čas prepirov
Preberite še:
Moto sedanjosti: izkoristiti življenje
Preberite še:
Miha Deželak med solzami bolečine in sreče: “Žene me misel na otroke v stiski.”
