Aleteia
Sob, 26. septembra |
Sveta Kozma in Damijan
Duhovnost

4 skrivnostne podobe o Bogu

LOG PRI VIPAVI

OTON NAGLOST | DRUŽINA

Nataša Rupena | Thu Aug 01 2019

Vsak od nas je svojo podobo o Bogu navezal na konkretne izkušnje z okoljem, starši in bližnjimi osebami. Pred nami je izziv, da te podobe prepoznamo in jih preobrazimo v luči resničnega Boga

Ob rojstvu in ob prihodu na ta svet smo se srečali z realnostjo nepopolnih odnosov. Spočeto bitje, ki je v sebi že oseba, je, preden je spoznalo mamo in očeta, uživalo svoj odnos s Stvarnikom. S tem smo dobili prvi in osnovni spomin, ki je zapisan globoko v nas: od kod prihajamo in kdo je naš resnični Oče.

Ko srečujemo druga ustvarjena bitja, mamo, očeta, brate, sestre in vse ostale pomembne in manj pomembne ljudi iz naše okolice, čutimo, da je ta resničnost drugačna od našega globokega “okusa” po Stvarniku. Tako se v nas vtisnejo nove informacije o tem, kdo smo, kakšni smo, koliko smo vredni in kaj moramo storiti, da bomo ljubljeni.

Bolj kot sta si ti dve izkušnji daleč, večji je notranji konflikt človeka, večje je njegovo notranje trpljenje. Na podlagi teh izkušenj pa se ne oblikuje samo samopodoba in podoba sveta ter notranji konflikt, temveč tudi podoba Boga. Tako Njegova podoba dobi značilnosti na podlagi konkretnih izkušenj, ki smo jih imeli s svojim okoljem, predvsem s starši.

Tako govorica vere črpa iz človeškega izkustva glede staršev, ki so na nek način za človeka prvi božji namestniki. Toda to izkustvo tudi pove, da so človeški starši zmotljivi in morejo iznakaziti obraz očetovstva in materinstva. (…) Nihče ni oče tako, kakor je oče Bog. (KKC 370; 2779)

Posledica tega je, da ne poznamo več ne sebe, ne tistega, ki nas je ustvaril. To vodi v popačeno življenje, v popačeno resničnost, trpljenje, bolezni in nezmožnost za življenje iz vere, po kateri naj bi “imeli življenje in ga imeli v izobilju”. (Jn 10,10)

Štiri podobe o Bogu

Karl Frielingdorf v svoji knjigi Podobe o Bogu razkriva natančen učni proces nastajanja teh podob. Zbral jih je pod štiri najbolj pogoste. Te so: bog sodnik, bog smrti, bog knjigovodja in bog storilnosti. Poleg vsake pa ponudi tudi “zdravilo”. Spodbuja, da vsak verujoči in odrasel obračuna s svojo podobo Boga, ki ovira življenje.

Demonski bog sodnik : usmiljeni in ljubeči Bog

Bog sodnik je kaznujoč, neizprosen in povzroča grozo in strah. Temu bogu sami vnaprej plačujemo ceno za naš obstoj s tem, da se kaznujemo in se trpinčimo. To je posledica občutka posameznika, da je njegovo življenje brez vrednosti. Zaradi teh občutkov v življenju nikakor ne more doseči, kar si želi oziroma zasluži, in kar mu pripada. Obsojen je na neuspeh in hudo bolečino nevrednosti.

Nasproti temu bogu se postavlja podoba usmiljenega in ljubečega Boga Očeta, ki kakor mati skrbi za svoje otroke. V svoji ljubezni dopušča svojim otrokom popolno svobodo tudi za ceno tveganja, da bodo zapustili dom, odšli v tujo deželo in zapravili svoje imetje. Vselej jih bo ljubil in jih sprejel nazaj. O tem govori prilika o izgubljenem sinu.

Demonski bog smrti : Bog življenja

Ta podoba je strašna, saj daje občutek, da lahko vsak trenutek prereže nit življenja in pusti, da se človek sesuje. Obkroža ga obup, brezup in ničesar ni, kar bi imelo resnično vrednost. Tako življenje je življenje v smrtni senci in sproža preživitvene mehanizme: uniči ali bodi uničen – to pa pomeni, da je človek pod neprestanim stresom in se veliko krat pojavi sproščanje v obliki nevarnih, ekstremnih športov.

Na nasprotni strani se ponuja Bog življenja, ki napolnjuje in daje delež pri svojem, ki lahko življenje prikliče tudi v mrtvo in otrdelo. “Jaz sem pot, resnica in življenje.” (Jn 14,6)

Marta je tedaj rekla Jezusu: “Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.” Jezus ji je rekel: “Tvoj brat bo vstal.” Marta mu je dejala: “Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.” Jezus ji je rekel: “Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?” Odgovorila mu je: “Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.” (Jn 11,21–27)

Demonski bog knjigovodja : Bog dobri pastir

To je bog, ki nadzira, ima vse pod kontrolo, je neizprosen in natančen ter preži za napakami. Posameznik, ki je ujet v tako podobo boga, razume zapovedi kot enoto za nadzor in ne kot kažipot za življenje. S svojimi občutki krivde in strahvi ostajajo pod vplivom “pobožanstvenih” staršev in ne najdejo poti v lastno življenje.

Bog dobri pastir pa ljubi svoje ovce, jih varuje in skrbi zanje. Vse bi storil zanje in ne bo pustil, da bi se ena sama izgubila. Odnos med pastirjem in ovcami je že od nekdaj podoba za skrben, nežen in ljubeč odnos med človekom in Bogom.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi.
Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.

Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna. Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja; prebival bom v hiši Gospodovi vse dni življenja. (Ps 23)

Demonski bog storilnosti : Bog rodovitnosti

To je navidezno dobri bog, vendar se za tem skriva preobremenjevanje, pretiravanje, pohlep po stvareh ali dosežkih, ki so lahko sami po sebi dobri. Pri tem pa se vidi le dosežek in ne vložen trud, ki sploh ne šteje. Oseba, ki se je ujela v tako podobo Boga, meni, da si mora z dosežki prislužiti Božjo ljubezen. Bog storilnosti je pošast, katerega lakote ne moremo potešiti in zahteva vedno več in več. Človeka hitro pahne v odvisnost od dela, mu odvzema življenjsko energijo in sili, da tudi on naprej “izsesava” druge.

Proti bogu storilnosti se postavlja Bog rodovitnosti. To je cilj naše storilnosti: rodovitnost, ki izhaja človekovega sodelovanja z Bogom, da gremo, kakor nam Bog naroča in da služimo Njemu, ki nas pošilja: “da greste in obrodite sad, in da vaš sad ostane”. (Jn 15,16)

Še drugo priliko jim je podal; rekel je: “Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.” In povedal jim je spet drugo priliko: “Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.” (Mt 13,31–33)

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
Bog
Top 10
Ločila
Jana Podjavoršek
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: ...
GIACOMO MARIA ACETI,
Silvia Lucchetti
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, š...
BLESSED MARTYRS OF NOWOGRODEK
Jarosław Kumor
11 redovnic se je prostovoljno podalo v smrt ...
Martin Golob
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, k...
PIO
Tereza Mohar
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli pa...
CO CZYNI KOBIETĘ PIĘKNĄ
Tina Martinec Selan
Možje, to so stvari, ki jih vaša žena počne v...
Lojze Grčman
Primož Roglič od strahovitega padca v Planici...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.