Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Mame, bi rade imele lepši odnos s svojim sinom?

MOTHER AND SON
SHUTTERSTOCK
Deli

Nekaj nasvetov za vse mame, ki bi se rade bolje razumele s svojimi sinovi

Dr. Emerson Eggerichs v svoji knjigi z naslovom Mati in sin – Kako s spoštovanjem preseči odnos s sinom? nadaljuje svojo temeljno misel iz knjige Ljubezen in spoštovanje. Misel je sledeča: ženske govorijo jezik ljubezni, moški govorijo jezik spoštovanja. Če se želite zares približati ženi, mora imeti občutek, da jo ljubite. Če želite izboljšati odnos z možem, mora imeti občutek, da ga cenite in spoštujete. Kar sicer razumemo v okviru zakonskih odnosov, nas morda nekoliko bolj preseneti, če vse skupaj prestavimo na področje naših otrok.

A tudi otroci so moški in ženske, seveda v nastajanju oziroma oblikovanju. To pa pomeni, da bodo tudi pri vzgoji sinov in hčera “delovala” enaka načela kot pri obravnavi mož in žena. Kaj torej to pomeni za matere in njihove sinove?

Hčerke govorijo jezik ljubezni, sinovi jezik spoštovanja

Mame smo v nevarnosti, da bi vse otroke obravnavale enako. Vse bi zasipale z ljubeznijo, objemi, pozornostjo, nežnostjo, čustvenimi besedami, saj smo ženske. To je ženski jezik in naše hčere se nanj odlično odzivajo. Pri sinovih pa s tem jezikom ne dosežemo enakih rezultatov.

Prav mogoče je, da sina vaše izkazovanje čustev, ko se spreta, pravzaprav spravlja v zadrego. Če je že najstnik, verjetno ne želi, da ga v javnosti obkladate z objemi in poljubi. (To seveda počnete z najboljšim namenom, ker imate sina srčno rade. A on z vaše strani ne želi tovrstnih izrazov ljubezni v javnosti.)

Če mu med burno debato skušate zmanjšati kredibilnost ali njegovo samozavest, se spor prav tako ne bo dobro končal. Sinovi so namreč moški in mame si moramo zapomniti samo en stavek: v vsaki situaciji, naj bo še tako zapletena, moramo sinu dajati občutek, da ga spoštujemo kot bitje, kot človeka, kot moškega.

Sina ne enačimo z njegovimi napakami

Ko so Jezusovi učenci v vrtu Getsemani zaspali, jim je Jezus rekel: “Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.” (Mt 26,41) Emerson Eggerichs poudarja, da bi na enak način na sinove in njihove napake morale gledati tudi mame. Ceniti bitje in Božje dostojanstvo v naših sinovih ob hkratnem zavedanju, da je njihovo “meso slabotno”, torej da delajo napake in grešijo.

Kot mame ne odobravamo slabih dejanj, a sina ne enačimo z njegovimi dejanji. V svojem srcu in ravnanju pokažemo, da sinove spoštujemo v njihovem dostojanstvu, kljub njihovim napačnim odločitvam in spodrsljajem. Kar sinovi nujno potrebujejo, je to, da se mama z njimi sooči na “časten način”, nato pa doda tudi popravek oziroma opozorilo o posledici, ki bo sledila, če sin ne bo popravil svojega vedenja.

Ali to pomeni, da svojih majhnih sinov ne smemo okarati, disciplinirati, kaznovati?

Seveda ne. Je pa bistvena razlika, če fantek čuti, da ga mama spoštuje in da tudi njeno neodobravanje, nestrinjanje ali disciplinski ukrep izhaja iz tega. Avtor knjige navaja konkretne primere in pisma mater sinov zelo različnih starosti, ki so se odlično odzvali na spremenjeno pozicijo (spoštovanja) po tem, ko so se mame odločile ta princip uporabiti pri svojih sinovih.

Enako kot se moški, ki ne čutijo, da jih spoštujejo, umaknejo stran, ko je prizadet njihov čut za čast, se tudi sinovi, čeprav so še majhni, ne odzivajo dobro na nespoštovanje. Z uporabo jezika spoštovanja bodo naše materinske besede dosti bolj in prej zalegle, s spoštljivim odnosom pa si bomo zgradile lep odnos s sinom, ki bo trajal tudi potem, ko bo že odrasel.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.