Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Na pomoč, moji otroci se pretepajo

FIGHTING SIBLINGS
Shutterstock
Deli

Kako poiskati mejo med zdravo borbeno igrivostjo in nasilno grobostjo?

Vprašanje bralke:

Pozdravljeni!

Sem ločena mama treh fantov, starih od 2 do 10 let. Z očetom imajo sicer urejene stike, vendar le enkrat tedensko po nekaj ur. Večino časa sem z njimi sama. Zadnje čase se pogosto kregajo, ponižujejo, obkladajo z grobimi besedami in stepejo. Neredko se počutim precej nemočno in izgubljeno. Ne vem, kdaj naj začnem posegati v prepir, kdaj pa naj jih pustim, da se sami “zmenijo”.

Tinka

Odgovarja: Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka

Fantje so že po naravi bolj borbeni in iz svojega nemira se hitro odzovejo grobo. Zagotovo pa primanjkuje suverene in jasne očetove navzočnosti in angažmaja, za kar mi je iskreno žal.
Pri tako imenovanih pretepih je v resnici tanka meja med borbeno igrivostjo, ki jo imamo za naraven del odraščanja dečkov, in med grobostjo, ki jo že lahko uvrstimo med nasilje. Pomembno je, da ste načeloma ves čas tako blizu njih, da lahko sproti presojate čustveno valovanje in reagirate v trenutku, ko zaznate, da igra ni več igra, ampak že grobost.
Pri tem je pomembno, da se zavedate, da je vaša pomoč nujna, saj otroci tega nemira pri svoji starosti zaradi nezrelosti še ne zmorejo kvalitetno uravnavati in se pomiriti. Najpogosteje se zgodi, da obvelja zakon močnejšega, kar zanje ni dober zgled. Pomembno je, da se lahko naslonijo na vas, ki jih pomirite in se ob vas lahko umirijo ter se imajo radi. To zanje ni potuha, ampak pomemben mejnik, ob katerem se naučijo tudi sami prepoznavati svoje občutke, nemir, nasilje.

Pomembno je, da se, preden posežete, zavedate svojih občutkov: ali ste nemirni, jezni, vam gredo na živce, ker je to že tretjič v istem dnevu … Da se najprej umirite sami in pred njimi nastopite suvereno, da veste, kaj počnete, nikakor pa ne grobo. Dobro je, če jih zmorete tudi pozitivno nahecati: “Tako, zdaj pa zamenjamo igro?” ali pa “A gremo raje malo ven?” Otroci ob tem dobijo jasno sporočilo, da je nasilje pod nivojem našega dostojanstva in da je to norma, ki ji s ponosom in materinsko toplino sledite tudi vi.

Če se stepejo v situaciji, ko jih fizično težko umirite, si lahko v miru privoščite odmor (da npr. ustavite avto in jih pomirite, lahko jih s čim zaposlite ipd.), da lahko v miru nadaljujete vožnjo.

Rahločuten pristop in odzivnost je materinstvo, ki ima učinke na dolge proge, zato nikar ne obupujte, če rezultati ne bodo vidni takoj.

Še to: ker se je oče preveč umaknil, jih Bog čuva še toliko bolj!

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.