Aleteia logoAleteia logoAleteia
Tor, 16. aprila |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

Pomiritev otroka s telefonom preprečuje, da bi se naučil pomiriti sam

DZIECKO Z TABLETEM

Hal Gatewood/Unsplash | CC0

Ignasi de Bofarull - objavljeno 08/08/19

Poimenujmo telefon "elektronski bonbonček" in poglejmo, zakaj ne pomaga k vzgoji otrok

Naslov pove že skoraj vse, ampak vseeno si situacijo poglejmo malo pobližje. So starši, ki se v nekem trenutku počutijo tako nezmožni, da bi pomirili otroka, da se zatečejo k “elektronskemu bonbončku” – mobitelu. To je tako, kot bi otroku rekli: “Ne verjamemo, da lahko narediš kaj drugega, kot da vzameš bonbonček, da se pomiriš. Tako nam boš dal mir in tako ti pokažemo, da se ne znaš sam pomiriti.”


SELFIE

Preberite še:
Vzgoja za vrednote ali kako stopiti v čevlje drugega

Vzemimo za primer, da je otroku ime Peter, ima 4 leta in gre k zdravniku, ker ga boli trebuh. Vsi se lahko spomnimo, da smo kot otroci vzeli s seboj kakšno igračo, npr. plastičen avtomobilček, in se igrali med čakanjem na pregled pri zdravniku.

Pod budnim očesom staršev

Mama, ki ni imela v rokah telefona (saj ga takrat skoraj nihče ni uporabljal), je svojega otroka pozorno opazovala in se mu nasmehnila vsakič, ko jo je pogledal, da bi dobil potrditev v njenih očeh. Odobravajoče je pokimala in otrok je nadaljeval z igranjem še bolj zadovoljen. Potem je vstopil v ordinacijo pediatra in tam ga je fasciniralo toliko novosti.


FIGHTING SIBLINGS

Preberite še:
Na pomoč, moji otroci se pretepajo

Mama je avtomobilčke pospravila v torbico in otrok je vesel zapustil ordinacijo. Mama je bila trdno prepričana, da se otrok lahko sam zamoti, saj se je doma tolikokrat naučil biti pri miru. In če so ga avtomobilčki začeli dolgočasiti, je vzela iz torbe papir in barvice in otrok je začel risati.

Na krilih domišljije

Zdaj pa otrok več ne učimo početi takih stvari. Peter se ne zna igrati, ne zna sam sebi pripovedovati zgodbic, da bi opisal dogajanje dveh avtomobilčkov, ki se zasledujeta in se drug v drugega zaletita.

Otrok se ne zna več igrati. Ni se naučil. Ampak Peter ve, da so mu všeč točno določene risanke in pesmice, ki gredo hitro v uho. Toda ali se od otroka pričakuje to? Ali pa se morda pričakuje, da med drugim in šestim letom pridobi osnovne veščine za poznavanje sveta, resničnosti in svojega okolja skozi igre, še preden se znajde v prvem razredu osnovne šole?


KASTELEC FAMILY

Preberite še:
Vzgoja ‒ najtežja služba na svetu?

Ta otrok se ne igra: je pasivni opazovalec, ki brez sladkarij ne zna skoraj ničesar. Kaj so počeli starši, da so pustili ves čas prižgano televizijo, namesto da bi otroku ponudili kocke?

Prednosti igranja

Čeprav se je Peter igral s kockami, je kmalu opustil igranje z igračami, saj so se mu zdele puste. Raje se je usedel na kavč pred televizijo in gledal vse, kar so predvajali – tako se je odrekel svoji pravi igri.

Mama, oče ali varuška niso ugasnili televizije in otrok je postal mirna omamljena figura že pri treh letih. Ko je bilo treba jesti, so mu dali starši telefon in jabolko hkrati, da bi le pojedel, in ko je bilo treba iti spat, je Peter “kot top” zaspal pred televizijo ali tablico. Saj vsi pravijo, da je tablica “interaktivna in zelo poučna”, kajne?


SAD

Preberite še:
Vzgoja brez discipline: devet nasvetov, kako se ji izogniti

Otrok je navdušen, ampak se ne nauči pomiriti

Tablica ne uči, ampak fascinira in pritegne, otrok pa se ne nauči samoobvladovanja. Razen pri starših, ki dosežejo, da se uporablja le občasno in ki izberejo najbolj primerne aplikacije in omejijo čas, ki se porabi pred ekrani (to je na primer pri triletniku manj kot ena ura na dan).

Ko pa ima Peter kosilo ali ko mora k zdravniku, že ve, da bo takoj, ko bo nastopil dolgčas, mama vzela iz torbice “elektronski bonbonček”. In oba odplavata zatopljena s svojima telefonoma v drug svet.


READING

Preberite še:
9 korakov do dobrega branja z najmlajšimi

Samoobvladovanje otroka ostane za kdaj kasneje. V osnovni šoli se bo Petru (če je že postal resen uporabnik televizije, tablice ali mobitela) zdel pouk brezzvezen in utrujajoč. In morda bo zmeden, ker je njegova sposobnost pozornosti padla na minimum. Učitelj bo rekel, da je hiperaktiven otrok in da ima morda ADHD. A vaš otrok morda ni hiperaktiven in nima ADHD. Mogoče ga morate samo vzgojiti.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petkovič. 


RAKIETA KASIA

Preberite še:
“Sprejela sem se v najtežjem trenutku svojega življenja”


ARCHANGELS

Preberite še:
5 neverjetnih dejstev o nadangelih


MOTHERHOOD

Preberite še:
Že 10 minut na dan lahko izboljša vaš odnos z otrokom

Tags:
otrocivzgoja
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.