Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Slovenski samostan, zgrajen po zaslugi štajerskega grofa, bele košute in Janeza Krstnika

ŽIČKA KARTUZIJA
Deli

Kartuzijanski samostan v Žičah pri Slovenskih Konjicah je bil prvi kartuzijanski samostan v Srednji Evropi

Na slovenskem ozemlju so nekdaj delovali štirje kartuzijanski samostani. V Žičah, Bistri, Jurkloštru in Pleterjah. Zadnji je edini, ki še vedno deluje.

Prva kartuzija zunaj Francije in Italije

A nekdaj je bil veliko bolj od samostana v Pleterjah pomembna kartuzija v Žičah. To pove že podatek, da je bil to prvi kartuzijanski samostan v Srednji Evropi in prvi zunaj Francije in Italije. Bil je tudi 19. kartuzijanski samostan po vrsti.

Začetki kartuzijanskega reda segajo v leto 1084, ko je sveti Bruno s šestimi tovariši ustanovil prvi samostan v kraju Chartreuse pri Grenoblu (Velika Kartuzija). Kartuzijanski red se je nato začel širiti po Evropi.

Prihod kartuzijanov

V drugi polovici 12. stoletja, verjetno okoli leta 1160, so kartuzijani prišli tudi na slovenska tla. Menda so nekaj let živeli v župnišču v Slovenskih Konjicah, ko je bil samostan zgrajen, pa so se preselili tja.

Samostan v Žičah sta ustanovila plemiča iz bavarske ali frankovske rodbine Traungaucev – štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski in njegov sin Otokar IV. Štajerski. Ta je leta 1165 kartuzijo tudi potrdil z ustanovno listino.

Pozneje so bile na slovenskem ozemlju ustanovljene še tri kartuzije: leta 1173 ali 1174 v Jurkloštru, leta 1255 v Bistri in leta 1403 v Pleterjah.

Legenda o ustanovitvi

Za številne samostane so značilne legende o njihovih ustanovitvah, takšna legenda se je spletla tudi okoli ustanovitve kartuzije v Žičah, ki je imel latinsko ime Domus in Valle Sancti Johannis (sl. Hiša v dolini sv. Janeza Krstnika).

Legenda pravi, da se je zgoraj omenjeni štajerski mejni grof Otokar III. vrnil s križarske vojne. Ker si je zaželel lova na divjad, je odšel k Leopoldu Konjiškemu, ki je bil ministerial štajerskega mejnega grofa. Leopold in Otokar sta se vročega dne, ravno na god sv. Janeza Krstnika, odpravila na Konjiško goro.

Bela košuta, sv. Janez Krstnik in preplašeni zajec

Naenkrat je pred njiju pritekla nenavadno bela košuta. Otokar se je s konjem pognal za njo, a je ni mogel ujeti. Odnehal je in utrujen zaspal v hladni senci. V sanjah se mu je prikazal mož v belem plašču.

Dejal mu je, da je sveti Janez Krstnik in mu naročil, naj na tem mestu zgradi samostan. Mož je nato izginil, Otokar pa se je zbudil. Takrat mu je v naročje skočil zajec, ki je preplašen bežal pred lovci. Otokar naj bi po slovensko zaklical: Zajec, glej no, zajec.

Samostanu naj bi najprej rekli Zajčki klošter. V nemškem jeziku so slovensko besedo zajec zapisali kot Seitz. Tako se v nemščini tudi reče kartuziji v Žičah. Začetnica S je tudi v samostanskem grbu.

Vrhunec moči

Na vrhuncu moči je bil samostan v Žičah med letoma 1391 in 1410, ko je bil namesto Velike kartuzije v Franciji osrednji samostan za vse kartuzijanske hiše, ki so v času zahodnega razkola med papežem v Avignonu in papežem v Rimu ostale zveste rimskemu papežu.

Bogata knjižnica rokopisov

V kartuziji so več stoletij nastajali številni rokopisi. Potopisec Paolo Santonino, ki je med letoma 1485 in 1487 v službi oglejskega patriarha potoval po slovenskih krajih, je napisal, da je imel samostan v Žičah več kot 2000 knjig, večinoma rokopisov.

To pomeni, da je bila to najbogatejša samostanska knjižnica daleč naokrog. Do danes se je ohranilo približno 120 srednjeveških zapisov (rokopisov, inkunabul in pergamentov) ter skoraj 100 fragmentov.

Bratovski samostan v Špitaliču

V bližini kartuzije je bil v Špitaliču zgrajen tudi bratovski samostan za laike. To so bili rokodelci, ki so pomagali pri delovanju kartuzije.

Za kartuzijo v Žičah, ki je med drugim preživela tudi turške vpade, je bil leta 1782 usoden cesar Jožef II., ki je z odlokom ukinil samostan, od takrat pa je ta začel propadati. Zdaj nekdanji samostan v Žičah privablja številne turiste.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.