Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Bi morali dajati žepnino svojim otrokom?

MONEY
By Iakov Filimonov | Shutterstock
Deli

Kako doseči, da žepnina postane sredstvo za učenje o vrednosti denarja in ne način manipuliranja?

Na splošno je ideja, da otrok vsak mesec dobi določeno vsoto denarja, da se bo naučil ravnati z njim, dobra. Ob tem pa ostaja odprtih kar nekaj vprašanj: Do katere starosti je to primerno? Ga dobi, ne da bi se za to potrudil? Če dobi denar za opravljeno delo, kakšno delo je primerno? Koliko denarja naj mu damo? Kako ga naučimo, da privarčuje denar, namesto da vsega porabi za igrače in sladkarije? Čeprav je vsak otrok drugačen, ponujamo nekaj nasvetov.

Kdaj začeti?

Najbolje je s tem pričeti, ko se otrok začne zavedati pomena denarja, običajno se to zgodi nekje med četrtim in šestim letom. Takrat tudi sami, ne da bi se tega prav zavedali, z otrokom začnete govoriti o denarju. Najbolj pogost primer je, ko greste z njim v trgovino in želi žemljico pojesti kar sredi trgovine, mu odgovorite: “Počakaj, najprej morava plačati.”

Prav tako je pomembno, da dobi denar v roke, saj mu bo lažje, ko bo v rokah držal bankovec (čeprav še ne zna računati) in bo aktivno soudeležen. Razlaga sistema kreditnih kartic pa lahko še malo počaka.

Koliko denarja naj mu damo?

To bo zagotovo odvisno od družinskih financ. Vsekakor ni bistvo v veliki vsoti, ker je v ospredju namen, da otroka naučimo vrednosti in uporabe denarja. To še posebej velja pri majhnih otrocih, saj za njihove potrebe in, če smo iskreni, tudi prenekatere želje in kaprice, plačajo starši.

Znesek lahko na primer znaša toliko, kot je otrok star ali polovica njegovih let na teden ali na dva, nekje do otrokovega 12. leta. Razmik enega meseca je bolj primeren za starejše otroke.

Priporočljivo je tudi, da ima otrok tri hranilnike: enega za majhne nakupe bolj na kratek rok, kot recimo sladoled, drugega za varčevanje in tretjega za darove. Na tak način se ne bo naučil le vrednosti denarja, temveč tudi, da je vedno dobro imeti kaj “na rezervi” ter da je pomembno pomagati drugim.

Vprašajte ga, za kakšen namen bi rad porabil posamezen del svojega denarja. Ni potrebno, da gre za posebne hranilnike, dovolj so trije kozarci s pokrovom in nalepko, ki jih lahko okrasite sami.

Plačilo za opravljanje domačih del?

Nekatera dela, kot na primer pospravljanje igrač, so osnovna in ne bi smela biti plačljiva, saj so del družinskega sobivanja, pri katerem vsak član prispeva svoj del. Poleg tega je priporočljivo, da je otrokova prva izkušnja zabavna in ne nujno vezana na neke zadolžitve.

Prav tako ne želimo ustvarjati situacij, v katerih se otrok lahko odloči, da ne bo pospravil postelje, ker trenutno ne potrebuje denarja. Vsekakor pa mu lahko plačamo za opravljanje posebnih del, ki v hiši niso čisto vsakdanja, da dobi spodbudo za delo, kadar potrebuje denar.

Mesečno plačevanje žepnine naj ne bo povezano z nagrado oziroma s kaznijo, saj želimo, da otrok dojame rednost plačila.

Vsekakor pa je bolj kot samo plačilo pomembno, da že majhnega otroka učimo o ravnanju z denarjem, saj bo imel, ko odraste, na tem področju boljše navade in bo sprejemal boljše odločitve. Ne gre za to, da bi ga učili ekonomijo, temveč da znamo za učenje izkoristiti majhne, vsakdanje priložnosti.

Prav tako je primerno, da katerega od sorodnikov, ki namerava otroku podariti denar prosite, da mu prinese kovance ali manjše bankovce, ki jih bo lažje razdelil v svoje tri hranilnike, in sicer med stroške, prihranke in darove. Zelo verjetno je, da bo to navado ohranil tudi kot odrasel.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.