Med najljubšimi potegavščinami blažene Katarine Jarrige je bila lažna pijanost
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Kako lahko vedro, hudomušno, šaljivo dekle postane blaženo? Tako, da odraste v vedro, hudomušno, šaljivo žensko in predvsem, če potegavščine izvaja nad preganjalci Cerkve.
Blažena Katarina Jarrige (1754–1836) je bila najmlajši izmed sedmih otrok revnih kmetov. Znanci so to ljubko dekle klicali kar “mala nuna”, ki se je rada šalila in bila glavni akter nedolžnih potegavščin. Vendar pa je čas za razigranost hitro minil, saj je z devetimi leti začela delati kot dekla, pri trinajstih pa se je že urila v čipkarstvu. Kljub težkemu delu, ki ji je zapolnilo dneve, je Katarina vedno našla čas za ples, predvsem ji je bil všeč francoski tradicionalni bourrée.
Mala nuna Katka
Toda Catinon, kot so jo klicali, ni bila le živahno in veselo dekle, ki je rado plesalo. Po končanem delu je stekla na ulice in prosila miloščine za revne. Počasi je v sebi gojila vse večjo predanost Gospodu in ubogim ter sledila svoji zavetnici sveti Katarini Sienski in prisegla zaobljube kot laična sestra dominikanka. “Catinon Menette” (Mala nuna Katka) je brez obžalovanja zapustila ples, ostala pa ji je njena hudomušna narava, ki ji je bila v veliko pomoč v naslednjih letih.
Leta 1789 je izbruhnila francoska revolucija, do konca 1791 pa so zaprli vse duhovnike, ki niso zaprisegli protikatoliški vladi, v dveh letih so zanje in za vsakogar, ki bi jim pomagal, izrekli takojšnjo usmrtitev.
Reševala je duhovnike
Takrat je prišel na dan Katarinin značaj. Tokrat niso na plan stopile molitve pobožnih vernic (čeprav so zagotovo pomagale), slišali so gromke, močne in drzne ženske glasove. To je bil njen poklic – rešiti kar največ duhovnikov.
Katarina je zasnovala podzemno skrivališče za duhovnike, ki jih je nato pretihotapila drugam. Zbrala je mašna oblačila, kruh in vino, da bi lahko obhajali sveto mašo, h krstu jim je prinašala otroke, duhovnike je pripeljala k družinam v stiski, da bi jim podelili zakramente, in jih skrivala v gozdu.
Katarinine zvijače
Seveda pa ni bilo vse tako preprosto. Včasih so se duhovniki morali gibati v objemu teme, spet drugič pa so iz oči v oči gledali vojake francoske revolucije. Pravijo, da je Katarina celo napila duhovnika z vinom in nanj kričala, da bi lahko pretentala vojake. “Če bi jaz imel takšno ženo, bi jo utopil v najbližji reki,” je vojak z razumevanjem okaral duhovnika. “Tudi jaz bi jo,” mu je odgovoril.
Pijanost je bila ena najljubših potegavščin blažene, saj je večkrat tudi sama pred vojaki odigrala vlogo vinjene žene. Ti so se ji smejali v brk, medtem ko so duhovniki smuknili mimo njih. Zdi se, da je Katarini šaljivo otroštvo prišlo še kako prav, saj so bile njene ukane nadvse uspešne.
Čudežni dogodek
Devet let je blažena ščitila duhovnike svoje regije, več tisoč njih pa rešila gotove smrti. Ujeli so le enega njenega duhovnika, neustrašna sestra dominikanka pa je hrabro stala ob njem, ko je končal na vislicah. Katarina je kri častitljivega Françoisa Filiola nanesla na oči slepega otroka, ki je v hipu spregledal.
Blaženo so večkrat prijeli in zaprli, ker pa je bila tako priljubljena in so se zbali odgovora ljudstva, če bi jo ubili, so Katarino vsakokrat izpustili. Če vemo, kako radi so revolucionarji pošiljali ljudi na giljotino, smo lahko prepričani tudi o vplivu blažene.
Kljub vsem rešenim življenjem in zvijačam pa je bila Katarina najbolj ponosna na to, da v dveh letih njenega delovanja v mestu ni bilo novorojenčka, ki ne bi bil krščen, ali umirajočega brez bolniškega maziljenja. Pravi čudež v obdobju, ko je bilo duhovništvo kaznivo dejanje, za katerega si bil obsojen na smrt.
Skrbela je za revne
Preganjanje se je končalo po desetih letih in Katarina je spet služila tam, kjer so jo najbolj potrebovali: pri revnih. Zdaj je že uživala takšen ugled, da so njene želje brez težav uslišali. Spoštovali so jo tako laiki kot kleriki, ob obisku njenega mesta je neki škof celo zahteval njen blagoslov, blagoslov laične sestre dominikanke, preden ji ga je podelil tudi sam.
Kljub vsem častem, s katerimi so jo želeli kronati, je vse do svoje smrti v 82. letu starosti Katarina ostala skromna. Želela je le služiti Gospodu in njegovemu ljudstvu, kar je tudi storila.
Prosimo blaženo Katarino Jarrige, ki goduje 4. julija, za močne in hrabre žene, da bi po njenem vzoru sledile Gospodu, se veselile vloge, ki jim jo je podelil Bog in da se ne bi uklonile volji drugih. Blažena Katarina Jarrige, prosi za nas!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
