Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Bog nas ne bo zapustil in je zmožen podariti mir našemu srcu”

JACQUES PHILIPPE
TEREZA MOHAR | ALETEIA
Deli

Priznani duhovni avtor in voditelj duhovnih vaj Jacques Philippe se je te dni mudil v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o tem, ali je v današnjem svetu sploh mogoče premagati strah, negotovost in nezaupanje ter najti mir srca

Patra Jacquesa Philippa, člana Skupnosti blagrov, slovenski bralci poznamo po knjigah Išči mir in mu sledi, Notranja svoboda, Če bi poznali Božji dar, Čas za Boga in Odkrijmo veselje do molitve, ki sta se jim letos pridružila še dva nova naslova: Prejmimo notranji mir in Molitev – pot ljubezni. Vse njegove knjige so izšle pri založbi Emanuel.

Številni ljudje si želijo najti mir srca, kar v današnjem svetu ni preprosto. Jezus pa nam v Svetem pismu, še posebno v Janezovem evangeliju, ta mir srca večkrat obljublja. Pomembno je, da v svoje srce prejmemo Božji mir, zaradi katerega bomo bolj svobodni, da se prepustimo Božjemu vodstvu in njegovi milosti. Tako bomo tudi lažje sprejemali prave odločitve, kajti nemir in zaskrbljenost sodobnega sveta se odražata tudi v našem duhovnem življenju.

Mediji nenehno poročajo o vojnah, nasilju, nemirih. V človeku je želja po miru, a teh novic je vsak dan več. Je govoriti o miru dandanes utopija?
Mislim, da ne. Res je, da je v svetu veliko problemov, je pa tudi veliko dobrega in veliko ljudi, ki živijo za ljubezen in zvestobo. Včasih smo bolj pozorni in osredotočeni na težave kot pa na lepe stvari. Predvsem pa mislim, da ne smemo izgubiti upanja. Kristjani verjamemo, da je Kristus že zmagal in da je Božja ljubezen močnejša od zla. Čeprav človeška zgodovina doživlja težke trenutke, verujemo, da bo Božja ljubezen zmagala.

Ko Jezus govori o trpljenju v človeški zgodovini, to primerja z bolečinami pri porodu. Ko žena rojeva, trpi, ima bolečine, ko pa je otrok rojen, pozabi na vse te bolečine in je polna veselja. Mislim, da se bo to zgodilo ob koncu sveta. Videli bomo lepoto Božjega kraljestva, zmagoslavje luči, ljubezni in vsega dobrega. Zato ne smemo izgubiti poguma spričo vseh težav, s katerimi se človeštvo sooča. Kajti Bog nas ne bo zapustil in je zmožen podariti mir našemu srcu.

Ko govorimo o teh težavah, problemih v svetu in zgodovini, je vse to za nas zelo močan klic k molitvi. Je klic k temu, da lahko storimo tisto dobro, ki ga lahko, da oznanjamo evangelij … Tisti pravi način odzivanja na zlo je v tem, da po eni strani ohranimo upanje, po drugi strani pa, da storimo tisto dobro, ki ga zmoremo in lahko storimo.

Vedno je možno storiti nekaj dobrega. Nekaj, kar je odvisno samo od nas, kar lahko samo mi storimo.

Občutki miru so običajno kratkotrajni, potem pa nas spet preplavijo skrbi in obveznosti. Ali je sploh možno, da mir postane stalnica v našem življenju?
Ne moremo vedno živeti v popolnem miru. Vedno bodo boji in trenutki preizkušenj. Kljub temu pa lahko rastemo v veri, smo lahko vedno bližje Bogu in prejmemo neko notranjo moč.  V našem srcu prav zaradi vere in zaupanja vedno obstaja nekakšen “prostor miru”.

Včasih na tej človeški ravni doživljamo velike pretrese, a če ohranjamo stik z Bogom v veri in molitvi, je en del v nas samih, ki ostaja stabilen. Včasih gre za zelo majhen delček, ampak to je tisto, kar jaz imenujem “kontaktna točka z Bogom”. To je kot neka skala, kot nekaj trdnega v našem srcu. Ne gre vedno za ta popoln psihološki mir, vedno pa lahko najdemo ta prostor stika z Bogom, kjer se srečamo z Njim in kjer nam je podarjen Božji mir. Ni nujno, da to vedno čutimo, ampak kljub vsemu je to realno.

JACQUES PHILIPPE
TEREZA MOHAR | ALETEIA

V svojih knjigah pogosto opisujete primere iz življenja svetnikov, ki so doživljali pravo svobodo in globok mir. Kaj je bilo tem svetnikom skupnega, kako so to dosegli?
Rekel bi, da so to dosegli predvsem po veri. Glavna odlika svetnikov ni v človeški popolnosti, ampak v tem, da so se v celoti podarili Bogu in da so mu skušali popolnoma zaupati. Pustili so Gospodu, da jih vodi v življenju in odgovarjali so na Božji klic. To jih je privedlo do prave svobode – do svobode, ki izhaja iz zaupanja in zmožnosti, da ljubijo v vseh okoliščinah.

Ko se res nasloniš na Boga, ko se trudiš, da bi služil Bogu in da bi živel evangelij, rasteš v ljubezni in si zmožen te ljubezni tudi v težkih okoliščinah. Menim, da je prav to krščanska svoboda.

Ste duhovnik, veliko potujete in nastopate, pišete knjige … Imate veliko obveznosti. Lahko zaupate bralcem Aleteie kakšen namig, kako vam osebno uspe ohranjati mir v vsakdanjem življenju?
(Smeh) Tudi jaz ga ne ohranjam vedno v popolnosti. Nisem vedno v popolnem miru, ker sem človek kot vsi drugi. Ampak skušam se vedno znova vračati k Bogu. Vedno znova se vračati k Božji besedi, k Božji obljubi in k vsemu, kar Sveto pismo govori o Božji ljubezni in zvestobi. In skušam biti zvest molitvi. Res si poskušam vzeti vsak dan čim več časa za molitev. Da spet najdem ta stik z Bogom in da vedno znova najdem mir, če sem ga enkrat izgubil.

Neki egiptovski menih je povedal naslednje: “Bog nam vsak dan v molitvi podarja popolnoma nov mir.” Ta stik z Bogom v molitvi je sredstvo, po katerem prejmemo mir. Vsakič, ko obhajamo evharistijo, nas Gospod obišče. Diskretno, ampak resnično. To so trenutki, ko se lahko izročimo Bogu in na novo prejmemo to notranjo moč, ki nam jo Jezus podarja po evharistiji.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.