“Velike osebnosti razpravljajo o idejah, povprečne osebnosti razpravljajo o dogodkih, majhne osebnosti pa o ljudeh,” je menila nekdanja prva dama ZDA Eleanor Roosevelt, ki je bila priznana humanistka. Stroga ocena vseh, ki se naslajajo nad drugimi, ki pa je precej točna, saj se opravljanje rado sprevrže v črnjenje in kritiko.
Preberite še:
Duhovnik, ki dela z zakonci, nam razkriva najučinkovitejše tehnike prepiranja
Kako pa je s tem v paru? Ko zakonca razpravljata “o ljudeh”, to že sodi med opravljanje ali je zgolj zaupni pogovor med zakoncema? Če pogovor ostaja omejen na par, poteka v usmiljenem tonu in brez obsojanja, potem je to še nekako dopustno, pogosto mislimo.
Različni kriteriji
Vendar se zdi, da ni vse tako preprosto. V svoji teološki razpravi sveti Tomaž Akvinski navaja različne kriterije, ki opravičujejo ali obsojajo govorjenje o drugih. Zgodi se nam, da s popolnoma čisto vestjo govorimo o ljudeh, njihovih težavah, njihovih napakah, ker so nas zaznamovali ali prizadeli. Zakonec je v takšnem primeru, ko smo sami prepolni čustev, posoda, kamor lahko svoja čustva izlijemo. Je to obrekovanje? Če prijateljičino skrivnost zaupamo svojemu možu ali ženi, jo s tem izdamo? Kako razlikovati “novico” od obrekovanja?
Preberite še:
Prepir, nato pa kuhanje mule in tišina. 10 nasvetov za izhod iz take situacije
Štirje načini
Z obrekovanjem, pravi Tomaž Akvinski, drugi osebi omajemo ugled. “Omalovaževanje je črnjenje ugleda bližnjega z besedo.” To se lahko zgodi na štiri načine: “Če nekomu pripišemo neresnično dejanje; če z napihovanjem dejstev povečamo krivdo neke osebe; ko izdamo skrivnost in ko trdimo, da je bilo neko dobro dejanje storjeno s slabim namenom.” V teh štirih primerih zagotovo vemo, da obrekujemo, čeprav imamo pred seboj dobronamerno in pozorno uho sozakonca.
Vprašanje namena
Po sv. Tomažu je treba “besedne grehe soditi predvsem po tem, kakšen je govorčev namen”. Takrat je treba desetkrat premisliti, preden kaj rečemo. Kakšen je naš resnični namen, ko začnemo o nekom govoriti? Lahko je kaj drugega kot želja, da bi slabili ugled neke osebe: “Vseeno se včasih zgodi, da izrečemo besede, s katerimi škodimo ugledu osebe, čeprav nehote in z drugim namenom.” V takšnem primeru, priznava veliki teolog, “ne gre za obrekovanje, ampak za spodrsljaj”.
Preberite še:
5 nasvetov za dober prijateljski pogovor
“Če rečemo nekaj, kar bo škodilo ugledu druge osebe zato, da dosežemo nekaj dobrega ali ker je to nujno glede na dane okoliščine, ne moremo reči, da je to greh obrekovanja.” Za kakšne olajševalne okoliščine gre, da o drugih lahko govorimo, ne da bi pri tem grešili? Prva je, da o skrivnosti druge osebe spregovorimo le s tistimi ljudmi, s katerimi je to res potrebno. Druga je, da ima razkritje dober učinek; tretja je, da skrivnost razkrijemo s čistim namenom; četrta je, da hočemo s tem delati dobro ali se izogniti hudemu zlu.
Preberite še:
Kdo pravi, da “dedci” niso za globoke pogovore?
O odgovornosti tistega, ki posluša
Sveti Hieronim je rekel: “Pazite, da si ne umažete jezika in ušes; se pravi, ne govorite slabo o drugih in ne poslušajte, kaj o njih govorijo.” Sveti Tomaž Akvinski dodaja: “Kdor sliši obrekovalca in bi ga lahko ustavil, pa se nad obrekovanjem naslaja, je enako kriv.”
Preprečiti obrekovanje je poslanstvo para in pot njunega posvečevanja. Oba zakonca imata vlogo pri razločevanju, kaj je dobro in kaj ne, kaj povedati in česa ne. Pri tem lahko pomaga konkretni nasvet papeža Frančiška, ki si zavzeto prizadeva proti opravljanju: “Kristjan se mora pred skušnjavo obrekovanja ugrizniti v jezik.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Kot učiteljica takoj opazim, pri katerem otroku so starši na moji strani in pri katerem ne”
Preberite še:
Sestra programerka, zaradi katere se je “zaljubil” Bill Gates
Preberite še:
Duhovnik mora biti ves čas priklopljen na Gospoda – vsaj tako kot na mobitel
