Ena najbolj nenavadnih, a uspešnih kombinacij v svetu športa: irski misijonar in kenijski atletski superzvezdnik
“Hvala Bogu, ker mi je podaril življenje. Sem dobro in nimam poškodb. Hvala za vse molitve,” je pred dnevi na Twitterju po hudi prometni nesreči, v kateri jo je srečno odnesel brez poškodb, zapisal svetovni rekorder, dvakratni olimpijski prvak in dvakratni svetovni prvak v teku na 800 metrov, Kenijec David Rudisha.
Ko se je v svojem avtomobilu konec prejšnjega tedna vozil domov v Kilgoris na zahodu Kenije, je atletskemu superzvezdniku počila pnevmatika, nato pa se je zaletel v nasproti vozeči avtobus. Čeprav je bil njegov avtomobil močno zmečkan, jo je sam odnesel brez poškodb.
Preberite še:
Kaj je skrivnost Janje Garnbret, da je postala nepremagljiva?
Thanking the Almighty God for the gift of life.Saturday night around 1030Hrs I survived a tragic road accident at Keroka on my way home to Kilgoris after a head on collision with a bus plying Kisii Nairobi Route. I am fine with no injuries! Thank you 🙏🏻 for your prayers. pic.twitter.com/RZdwemLwXG
— David Rudisha (@rudishadavid) August 26, 2019
Kenijski adut za velike tekme
Kenijski atlet zaradi težav s kolenom in hrbtom ni nastopal vse od julija leta 2017. Navijači si ga želijo po dveh letih spet videti na letošnjem svetovnem prvenstvu v Dohi, a je vprašanje, ali bo tam tudi nastopil.
Rudisha, ki velja za enega najboljših tekačev vseh časov, je svojo prvo medaljo v atletskem svetu dobil leta 2011, ko je na svetovnem prvenstvu v Daeguju postal svetovni prvak. Leto pozneje je v finalu olimpijskih iger v Londonu leta 2012 postal svetovni rekorder s časom 1:40:91, s tem pa nasploh prvi tekač, ki se je na 800 metrov spustil pod mejo minute in 41 sekund. Vodil je od začetka do konca in poskrbel, da so mnogi njegov tek označili za “najbolj spektakularen tek v zgodovini discipline 800 metrov”.
Preberite še:
Trener, ki ga nosijo po rokah: “Jezus je najpomembnejša oseba v zgodovini”
Irski misijonar brez atletskega znanja: sinonim za uspeh
Po tekmi je mnoge presenetil z izjavo, da se za svoj uspeh najbolj zahvaljuje irskemu katoliškemu misijonarju Colmu O’Connellu. Gre za človeka, ki je bil Davidov trener, odkar je začel teči, kljub temu da nima nikakršnega atletskega znanja.
Brat Colm je v Kenijo kot misijonar prišel leta 1976, leto prej kot je bil rojen David Rudisha. Načrtoval je, da bo poučeval zemljepis in da bo v Keniji ostal tri leta, nato pa mu je bila zaupana skrb za atletsko stezo. S tem je odkril svojo strast, ki še vedno traja. Na tak način je spoznal učence zunaj razredov in, kot pravi sam, se je vsega naučil prav od njih.
Kar se je zgodilo potem, spada v kenijsko legendo. Pod vodstvom brata Colma je več kot 20 učencev iz te majhne šole doseglo olimpijsko medaljo ali medaljo s svetovnih prvenstev. “Natančna številka je neznana, nerad jih štejem,” ponižno pove brat Colm.
Preberite še:
O posledicah hude nesreče: “Kot da bi me kdo s kladivom po glavi”
Življenje gre vedno dalje, tudi po zmagi na olimpijskih igrah
Tako se je začela tudi zgodba Davida Rudishe in brata Colma, čeprav Davidov uspeh ni prišel takoj. Najprej je leta 2008 zaradi poškodbe manjkal na olimpijskih igrah v Pekingu, leto pozneje se ni uvrstil v finale svetovnega prvenstva. A uspelo jima je leta 2012 v Londonu, kjer je David odtekel svoj najboljši tek.
Brat Colm pravi, da nima skrivnega orožja, ima le svojo vero, je le Božji človek in to kaže na praktičen način. Njegova posebnost je, da atletom pušča svobodno izbiro, saj se sami odločajo, kje in kako bodo nastopili. Najpomembnejša odločitev za Davida Rudisho je tako bila ta, da se je odločil, da bo na tekmah vedno spredaj sam narekoval ritem. Ta način mu je prinesel 41 zmag v 43 tekmah. Odločitev je sprejel popolnoma sam, saj mu je brat Colm dal proste roke.
Preberite še:
Po nesreči se je počutil kot telefon na mizi. Zdaj jo jemlje kot poslanstvo
David je nekoč dejal, da je ob veri brata Colma doživel neverjetno mirnost, ki jo je kot nadobudni atlet ves čas vpijal. Brat Colm pa ponižno dodaja, da je njegovo poslanstvo le to, da mladim pomaga k boljšemu življenju.
“Lahko bi bilo karkoli, a pokazalo se je, da je v tem primeru najlažje s tekom. Prednost imam v tem, da se kot misijonar nikoli ne upokojiš, nikoli ne moreš pomisliti, da sem zdaj že dosegel vse. Življenje gre vedno dalje, tudi po zmagi na olimpijskih igrah,” dodaja irski misijonar.
Preberite še:
“Otroci potrebujejo meje, red, izkušnje in našo ljubezen”
Preberite še:
Govorjenje o drugih – zaseben pogovor med zakoncema ali opravljanje?
Preberite še:
Svetnik, ki so ga rešile mamine solze
