Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

5 samostanov, v katerih so še vedno živi starodavni recepti  

Shutterstock
V zavetju pečin, ki obdajajo neokrnjeno dolino reke Aniene, na obrobju Rima, vam v samostanu svete Sholastike nudijo različne benediktinske jedi, od ocvrtih bučnih cvetov do šunke, polnjene s pistacijami.
Deli

Ko boste obiskali te italijanske samostane, boste lahko jedli to, kar menihi jedo že stoletja

Italijanski samostani so znani po osupljivi arhitekturi, kontemplativnem vzdušju in tudi po nadaljevanju ene najdaljših kuharskih tradicij v državi. Predstavljamo vam nekaj samostanskih kompleksov od Trentina v severni Italiji pa vse do Sicilije, kjer lahko jeste kot menihi.

Samostan svete Sholastike, Lacij

V zavetju pečin, ki obdajajo še neokrnjeno dolino reke Aniene, le nekaj kilometrov iz Rima, je benediktinski samostan svete Sholastike, znan tudi kot opatija Subiaco. Gre za edini še ohranjeni samostan izmed dvanajstih samostanov, ki so jih ustanovili benediktinci v srednjem veku.

Samostan, ki je bil zgrajen v osmem stoletju, so v naslednjih stoletjih razširili. Ima elemente gotske in romanske arhitekture, vključno z gotsko obednico v zahodnem delu samostana. Benediktinci že 500 let skrbijo, da iz svežih pridelkov s samostanskega zelenjavnega vrta ustvarjajo kulinarične poslastice. Samostan svete Sholastike je zakladnica kulinaričnih dobrot – od ocvrtih bučnih cvetov, polnjenih z rikoto, do testenin s svežimi gobicami in grahom ter šunke, polnjene s pistacijami.

Samostan je odprt za javnost. V njem lahko prenočite ali pa le obiščete njihovo obednico, v kateri lahko uživate v eni izmed benediktinskih jedi, ki jih pripravljajo menihi.

Opatija svetega Duha, Caltanissetta, Sicilija

Opatija svetega Duha, ki jo je zgradil red grofa Rogerija I. v dvanajstem stoletju, je eden izmed najlepših primerov normanske arhitekture na otoku. Vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev, ki občudujejo prefinjeno arhitekturo, bogate umetniške zbirke, vključno z mozaikom Kristusa, in slavni izbor okusnih dobrot.

Zaradi predanosti cistercijanskih sester, ki so izšle iz benediktinskega reda, je opatija znana po mnogih inovativnih sicilijanskih sladicah. Njihove sladice – predvsem pistacijev kuskus (sladek in hrustljav drobljenec iz pistacij, mandljev, cimeta in čokolade) in “buccellato ai fichi” (osja gnezda, polnjena s posušenimi figami in čokolado) – se lahko merijo s pecivom iz katerekoli lokalne trgovine s pecivom.

SANTO SPIRITO
Walter Lo Cascio|Wikipedia|https://it.wikipedia.org/wiki/File:Santo-Spirito-1.jpg
Opatija svetega Duha iz Caltanissette na Siciliji je znana po inovativni peki peciva zahvaljujoč skrbnemu delu cistercijanskih sester.

Opatija Novacella, Tirolska

Avguštinski samostan je leta 1142 ustanovil škof iz Brixna. Opatija Novacella leži na Tirolskem, v najsevernejšem delu italijanske vinorodne pokrajine. Zemlja je tu bogata z mineralnimi snovmi, zato je področje po celem svetu znano po pridelavi izvrstnega belega vina, menihi iz Novacelle pa so med tistimi, ki najdlje pridelujejo vino.

Obiskovalci lahko vstopijo v čudovito ohranjeno srednjeveško vinsko klet na pokušino belega vina, tropinovca ali mošta, menihi pa zraven postrežejo še narezek s sirom. Pozimi je v samostanu mogoče dobiti tudi ovseno juho, ki je pripravljena po receptu avguštincev iz srednjega veka.

Novacella Abbey, Tyrol
Public Domain
Menihi iz opatije Novacella so med tistimi, ki najdlje pridelujejo odlično belo vino na italijanskem Tirolskem.

Samostan svete Katarine, Lacij

V benediktinskem samostanu svete Katarine Aleksandrijske, ki leži približno 70 kilometrov severovzhodno od Rima, že od samega odprtja leta 1327 pripravljajo nekatere najboljše krajevne jedi. Benediktinke še danes uporabljajo iste kulinarične prakse kot njihove predhodnice izpred 700 let. Obiskovalci bodo zagotovo uživali v samostanski srednjeveški kulinariki severnega Lacija – teknile jim bodo testenine all’amatriciana iz paradižnika, ki raste na samostanskem zelenjavnem vrtu, lečna juha ali pa jagnječja obara.

Monastero Oasi Santa Caterina D’Alessandria.
Monastero Oasi Santa Caterina D’Alessandria.
Benediktinke iz samostana svete Katarine Aleksandrijske še danes uporabljajo iste kulinarične prakse kot njihove predhodnice izpred 700 let.

Opatija Monte Oliveto Maggiore, Siena, Toskana

Le nekaj kilometrov iz Siene leži slikovita opatija Monte Oliveto, posvečena Mariji, ki so jo ustanovili benediktinci leta 1300. Sveti Benedikt je bile zelo predan Devici Mariji in je njej v čast zasnoval bele tunike za tamkajšnje menihe. Znan je bil tudi po tem, da se je zavzemal za fizično delo, vključno s poljedelstvom, kot način za krepitev naše duše in izraz hvaležnosti Bogu za njegove darove.

Lokalni menihi se zato ukvarjajo z veliko različnimi poljedelskimi dejavnostmi – od pridelovanja vina do stiskanja oliv in nabiranja tartufov. Obiskovalci mogočnega samostanskega kompleksa lahko uživajo v jedeh, pripravljenih iz pridelkov s samostanskega vrta, pri tem pa občudujejo obokan strop in freske iz sedemnajstega stoletja, ki krasijo obednico.

Eden najbolj priljubljenih samostanskih receptov je zeliščni liker, ki je pripravljen iz več kot 23 zelišč po receptu ustanoviteljev samostana.

Acer11|Wikipedia|CC BY-SA 3.0
Sveti Benedikt je priporočal fizično delo, vključno s poljedelstvom, kot način za krepitev duše in izražanje hvaležnosti Bogu za njegove darove. Menihi iz samostana Monte Oliveto že sedemsto let sledijo njegovemu pravilu in pridelujejo vino, stiskajo olive in nabirajo tartufe.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.