Tako kot ni treba dolgo razmišljati ali preučevati, da bi ugotovili, da je sreča tisto, kar si najbolj želimo, tako tudi ni težko razumeti, da je najbolj pristna pot do sreče ljubezen do Boga in do sočloveka.
Če pa vprašamo ljudi, kdo je resnično vesel ali pa komu je uspelo doseči srečo, po kateri je hrepenel, je odgovor velikokrat drugačen. Razlogov je veliko, toda brez pretvarjanja, da lahko predstavimo prav vse, bi radi omenili nekaj pomembnih težav na poti do sreče.
Preberite še:
15 napotkov, kako tudi najbolj vsakdanja opravila narediti sveta
Napačen koncept sreče
Čeprav se zdi očitno, si mnogi še niso zastavili vprašanja: “Kaj je tisto, kar si najbolj želim v svojem življenju?” Veliko ljudi sploh ne zna definirati svoje sreče. Obstaja namreč globoka in razširjena ignoranca o tem, kaj pomeni biti srečen.
Vsakdo ima seveda svojo idejo ali razumevanje, kaj sploh je sreča, vendar mnogi niso srečni zaradi napačnega koncepta, ki ga imajo o njej. Zanje šteje samo materialni ali pa časovni vidik “sreče”.
Izkrivljanje resničnosti
Svet, v katerem živimo, je tako zasut z marketingom, oglaševanjem, filmi, serijami in socialnimi omrežji, da je praktično nemogoče, da ti na nas ne bi vplivali s svojim približkom resničnosti, ki v nas poraja lažna pričakovanja o sreči.
Živimo za potrošništvo in materializem. Nebrzdana zabava in nežnosti, pa tudi moč in poklicni uspeh so tako pomembni, da postanemo sužnji teh modernih bogov.
Preberite še:
Kje lahko moški najde svojo srečo?
Pozabljene vrednote
To je očitno dejstvo, ki ga je težko zaznati. Živimo v svetu, ki pozablja živeti vrednote, kot so zvestoba, zavzetost, predanost, velikodušnost, odgovornost, stalnost … Težava v povezavi s tem je, da si moramo za srečo prizadevati in jo usmerili v točno določen cilj.
Ni potrebno posebej poudarjati, da sreče ni lahko doseči, mi pa smo navajeni stvari delati po liniji najmanjšega odpora ali brez truda. Prepustiti se naši muhavosti, osebnim okusom in relativistični morali, po kateri lahko vsak počne, kar želi, je preprosto, a hkrati je škoda, ki jo povzroča takšna miselnost, vidna povsod.
Preberite še:
Moto sedanjosti: izkoristiti življenje
Sekularizacija
To je proces, ki v zadnjih desetletjih doživlja eksponentno rast med svetovnim prebivalstvom. Gre za način življenja, v katerem Bog ni prisoten, nima mesta.
Tudi države, v katerih je vera vedno bila pomembna plat kulture, zaradi tega pojava doživljajo zelo močno krizo in družbene spremembe. Vera si izmenjuje mesto z drugimi ideološkimi stališči kot nekakšen “spiritualizem”, v katerem ljudje doživljajo potrebo, da živijo neko notranjo dimenzijo, vendar jo napolnijo z orientalskimi ideologijami, kot sta joga ali tai-chi, da pri tem sploh ne omenjamo številnih gurujev, ki dajejo nasvete, kako odkriti ključ do sreče.
Preberite še:
Kako biti srečen? Na harvardski univerzi to raziskujejo že 80 let
Napačni viri
Drugačna resničnost, ki jo povsod zlahka opazimo, je vse bolj razširjeno iskanje psihološke pomoči (s tem ne želim reči, da je to slabo) in nesorazmerna uporaba tablet, ki “čudežno” zdravijo depresijo, žalost in tesnobo.
To dokazujejo znanstvene in statistične študije Svetovne zdravstvene organizacije. V zadnjem desetletju je bilo po svetu zaznati skoraj 20-odstotno povečanje depresije, kar pomeni, da se je s tem problemom treba soočiti. Osnovna težava pa ni sama depresija, ampak vse bolj stresno, kaotično in hitro življenje, v katerem ljudje nimajo časa razmišljati in razglabljati o svojem obstoju.
Preberite še:
4 nasveti proti žalosti in čustveni praznini
Marsikdo ne ve, da današnja družba ne zapolnjuje globoke praznine, ki jo doživlja toliko ljudi, saj le Bog lahko zadovolji žejo po neskončnosti, ki jo imamo v sebi.
Potrebujemo globlja prijateljstva, stabilne družine, odkrivanje smisla in namena našega življenja. Dokler v naših življenjih ne bo prostora za meditacijo in razmišljanje, bo praznina toliko časa kričala in zahtevala svoje, da bo na koncu vedno ustvarila depresijo, tesnobo in osamljenost.
Glavna sestavina
Ljubezen je ključ do sreče. Razmislite, ali se spomnite najsrečnejših trenutkov svojega življenja. Prepričan sem, da bodo ti srečni trenutki, ne glede na to, kakšna je bila situacija ali okoliščina, v kateri ste jih doživeli, vedno v povezavi z pozitivnimi odnosi z drugimi ljudmi – dan rojstva vašega prvega otroka, poročni dan ali dan, ko ste spoznali svojega bodočega zakonca, ali pa bodo vezani na trenutke, ko ste nekomu pomagali in ste se zato počutili bolj zadovoljno, kot če bi počeli nekaj zase.
Tisti, ki imajo ali so imeli kakršnokoli versko izkušnjo, lahko govorijo o sreči tudi med molitvijo, duhovnim odmikom ali v dneh, ko so z drugimi ljudmi delili bistvene stvari svojega življenja.
Kot ljudje smo poklicani, da spoznavamo druge ljudi in da se srečamo z Bogom, s katerim lahko živimo pristno ljubezen. Spominjajmo se, da je za nas dal svoje življenje kot izjemen dokaz ljubezni in nam živo pričuje o tem, da je radikalna predanost ljubezni v odnosu do drugih najbolj verodostojen in neposreden način, če želimo biti resnično srečni.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Po prostovoljski izkušnji: “Madagaskar ukrade srce”
Preberite še:
Kako je Stalinova hčerka postala katoličanka
Preberite še:
Svetnik, ki je bil izvoljen za papeža, a je pred tem hotel zbežati
