Neplodnost je vse pogostejša težava sodobnega sveta in statistika pravi, da tudi v Sloveniji že vsak šesti par poišče zdravniško pomoč, ker mu ne uspe zanositi
Visoka številka marsikoga preseneti, saj je problem neplodnosti v družbi še vedno velik tabu. Večina prizadetih parov o tej težki izkušnji ne govori rada, okolica pa ne ve, kako do njih pristopiti, kaj jih vprašati. Kakšne so možnosti, če se soočimo s to težko diagnozo, ki se dotakne prav vseh vidikov življenja para?
Medicina o neplodnosti govori, ko par ne uspe zanositi po enem letu rednih spolnih odnosov. Če je ženska starejša od 35 let, pa o neplodnosti govorimo že po šestih mesecih neuspešnega poskušanja. Diagnozo neplodnosti dobi tudi ženska, pri kateri se ponavljajo spontani splavi. Vsekakor panika že po nekaj mesecih poskušanja ni potrebna. Ženska, mlajša od 35 let, za spočetje otroka v povprečju potrebuje kar pol leta.
Preberite še:
Stigma neplodnosti: “Bratje, sestre, mame, očetje, tete, strici, ne gnjavite ju.”
Med vzroki so lahko tudi pesticidi iz okolja
Moška in ženska neplodnost sta približno enako pogosti, prav tako so pogosti tudi primeri, ko sta neplodna oba v paru. Pri ženskah so pogosti vzroki težave v menstrualnem ciklusu, motnje v ovulaciji, slaba prehodnost jajcevodov, bolezen rodil, endometrioza, težave s ščitnico itd. Zelo pomemben dejavnik je tudi starost ženske, še posebej v današnjem času, ko se pari za zanositev odločajo vse pozneje.
Pri moških neplodnost v 75 odstotkih primerov povzročajo vnetja, poškodbe, genetske motnje, motnje po operativnih posegih in nekaterih vrstah zdravljenja (predvsem rakava obolenja), ki lahko povzročijo spremembe v kakovosti semena. V 25 odstotkih medicinska stroka ne najde razlogov. Tudi pri moških je vpliv starosti pomemben, vendar je manj očiten, saj pri njih pride do napak v genetskem materialu nekoliko pozneje.
Preberite še:
Zakaj moramo spremeniti odnos do žensk, ki so doživele spontani splav
Tudi okolje lahko prispeva svoje k težavam z neplodnostjo, zanositvijo in donositvijo zdravih otrok, predvsem zaradi izpostavljenosti različnim strupenim snovem. Med najbolj škodljivimi so žveplo, različna sevanja (npr. rentgen, kemoterapija) ter pesticidi. Predvsem slednji so žal prisotni v našem okolju vse pogosteje in v vse bolj agresivnih oblikah. Prav tako se zastavlja vprašanje o tem, kako na plodnost vplivajo gensko spremenjeni organizmi.
Kdaj je čas za obisk ginekologinje?
Če po enem letu tako zaželene črtice na nosečniškem testu še vedno ni, je vsekakor čas za obisk ginekologinje, ki bo par napotila na preiskave. Že natančen ginekološki pregled v različnih fazah menstrualnega ciklusa ponudi marsikateri odgovor. Kadar gre za motnje ovulacije, lahko pomagajo zdravila za povečevanje plodnosti, ki delujejo podobno kot naravni telesni hormoni.
Če pri ženski ugotovijo fizične nepravilnosti na rodilih (npr. neprehodnost jajcevodov, policistični jajčniki), lahko pomaga operativni poseg. Če tovrstno zdravljenje ni uspešno, medicina paru običajno ponudi oploditev z biomedicinsko pomočjo oz. zunajtelesno oploditev, ki pa za marsikoga zaradi etičnih, verskih in drugih pomislekov ni sprejemljiva rešitev.
Katoliška cerkev postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ni naklonjena. Neetičnost teh postopkov vidi predvsem v tem, da se pri umetni oploditvi spolnost loči od posredovanja življenja in so pri OBMP otroci sad tehnoloških postopkov. Dejstvo je, da v laboratoriju naredijo več zarodkov – človeških življenj, ki jih nato zmrznejo, pozneje pa neuporabljene lahko tudi uničijo ali na njih delajo raziskave. V postopkih OBMP sta moški in ženska pogosto obravnavana le kot posredovalca biološkega materiala. Mnogi pari, ki so se odločili za te postopke, so potožili nad neosebnim pristopom in nad tem, da osebje ni bilo pripravljeno prisluhniti njihovim pomislekom.
Preberite še:
11 nasvetov za pare, ki se soočajo z neplodnostjo
Alternativno zdravljenje NaPro
Seveda obstajajo tudi alternativne možnosti. Ena od najbolj etičnih oblik zdravljenja neplodnosti pri nas ta hip je zdravljenje NaPro, ki deluje po načelu odstranjevanja vzrokov za neplodnost. Par najprej nauči uporabljati naravne biološke znake, ki jih kaže žensko telo (opazovanje sluzi materničnega vratu), da ugotovita, kdaj sta najbolj plodna, hkrati pa omogoča diagnosticiranje, zakaj imata morda težave pri zanositvi.
Po preiskavah in analizah (hormonov, semena in krvi), ki so v mnogih pogledih precej izčrpnejše od tistih v klasični medicini, sledi zdravljenje, s katerim poskušajo izboljšati možnosti za zanositev para po naravni poti. Metoda je zelo učinkovita tudi pri preprečevanju spontanih splavov. V Sloveniji je zdravljenje NaPro na voljo že pet let in v tem obdobju se je izkazalo, da je 97 odstotkov parov, ki so vztrajali pri postopnem zdravljenju in odkrivanju vzrokov neplodnosti več kot 24 mesecev, uspešno zanosilo.
Preberite še:
Paru, ki je že dlje časa brez otrok, nikar ne zastavite tega vprašanja
Huda preizkušnja za par
Spoznanje, da ne moreta imeti otrok, hudo prizadene tako žensko kot moškega. Pojavijo se občutki nemoči, žalosti in razočaranja, pa tudi jeze in krivde. Vse to zelo vpliva na odnos v paru, pa tudi na socialne stike in vsakodnevno življenje. Težko je, ko se vsem prijateljem in sorodnikom rojevajo otroci, še bolj kot sicer si pozoren na nosečnice in mamice z vozički, doma pa gnezdo ostaja prazno.
Ker pari običajno o teh stiskah zelo težko govorijo, si ljudje okrog njih pravzaprav ne morejo niti predstavljati, kaj doživljajo. Prvo leto, dve ju sprašujejo: “Kaj pa vidva čakata?” Nedolžno vprašanje, ki je v neprimernem trenutku lahko zelo boleče. Po obdobju “dobronamernih” nasvetov: “Samo sprostiti se morata, pa bo,” raje nihče nič več ne vpraša, kar pa je spet lahko boleče.
Preberite še:
Kakšna je resnica o kontracepciji in zakaj ji Cerkev nasprotuje
Neplodnost vpliva na odnos, socialne stike in vsakodnevno življenje para
Tadejina izkušnja: “Nisem se več znašla v svoji koži. Vsak mesec, ko sem dobila menstruacijo, sem imela občutek, da je del mene umrl. In komaj sem se prisilila, da sem prenehala žalovati, sem se že vrgla v objem ponovnega upanja. Vse moje misli, ravnanja in življenje se je vrtelo le okrog otroka, ki je bil morda spočet v tem mesecu. In potem znova bolečina, jeza, nemoč … Spraševala sem se, zakaj je Bog položil vame tako močno željo po materinstvu, če je ne moreva uresničiti? O tem nisem želela z nikomer govoriti, niti z domačimi ne, kaj šele z drugimi. Nisem zmogla. Najraje bi zbežala pred celim svetom, ne srečala nikogar, ki je pričakoval ali imel otroka. Zdelo se mi je, da se to ne dogaja meni/nama, ampak se bom prebudila iz morastih sanj, z otrokom v naročju.”
Pristopite s sočutjem
Zakonska in družinska terapevta Carmen Breznikar Ruparčič in Miha Ruparčič, ki smo ju na Aletei že predstavili, se pri svojem delu pogosto srečujeta z neplodnimi pari. S to težko preizkušnjo sta se morala spopasti tudi sama. Povedala sta, da je za par zelo pomembno, da v tej stiski lahko ohrani svojo socialno mrežo, da se ne zapre vase. Seveda pa to na drugi strani pomeni toliko večjo uvidevnost in sočutno držo na strani sorodnikov, prijateljev, ki se morajo odpovedati svoji radovednosti, da ne drezajo kar naprej v par z vprašanji.
“Zato: bratje, sestre, mame, očetje, tete, strici, ne gnjavite ju. Par pustite pri miru. To ne pomeni, da ju nič ne vprašate, ampak da do njiju pristopite s sočutjem in zavedanjem, da je to občutljiva tema. Razumeti morate, da potrebujeta čas in zasebnost,” svetuje Carmen, kako pristopiti k parom, ki se spopadajo s to stisko. Njima osebno je bilo dragoceno, da sta se povezala s prijatelji, ki so prav tako imeli težave. “Bilo nas je veliko in smo tako lažje čakali. Več smo se družili, hodili na izlete.”
Preberite še:
Nemoč, žalost, nerazumljenost, sram. Tabu, ki to ne bi smel biti
“Tak par seveda še vedno povabimo na primer na družinske ali prijateljske dogodke tako kot prej. A hkrati moramo razmišljati, kako ju bomo razbremenili pritiska, in s sočutjem razumeti tudi morebitne odločitve, da zavrneta kakšno povabilo v družbo. Nikoli ne vemo, morda pa ravno tedaj preživljata stisko zaradi svojih težav,” dodaja Miha.
Zakonca Ruparčič ugotavljata, da so poleg medicinskih dejavnikov razlog za neplodnost lahko tudi psihološke blokade. “Nikoli ne bomo natančno vedeli, kaj na kaj vpliva. Stres na primer vpliva na delovanje hormonov. Dejstvo je, da se pari, ki poiščejo terapevtsko podporo, bistveno bolj sprostijo, spregovorijo lahko o čustvenem doživljanju. Pogosto ugotovimo, kakšnim silnim stresom so izpostavljeni, pa se tega sploh ne zavedajo.”
Preberite še:
Želim si, da ne bi bila tako ljubosumna na nosečo prijateljico
Zakonske skupine za neplodne pare
Zagotovo je najlaže deliti izkušnjo s pari, ki doživljajo iste težave. V zadnjih letih je v Sloveniji nastalo že nekaj zakonskih skupin za pare z izkušnjo neplodnosti. V Ljubljani tako skupino (Najina drugačna pot) vodijo p. Tadej Strehovec in zakonca Marija in Jože Stritar, v Mariboru sta jo ustanovila zakonca David in Simona Hari, spremlja jih p. Franc Kovše, v Turnišču pa jo vodi minorit p. Toni Brinjovc.
“V nemestnem okolju je neplodnost še večji tabu,” je delil svojo izkušnjo ustanavljanja skupine za neplodne pare z nami p. Toni Brinjovc. Kar nekaj časa je trajalo, da je v skupino dobil nekaj parov, in še ti vsi prihajajo iz drugih župnij. “Kako zaprti so bili na začetku ti pari, žalostni, kar nek strah jih je utesnjeval,” opaža p. Toni. “Vidim pa, kako zelo jim je ta skupina pomagala, da so se odprli, da so o svoji bolečini lahko spregovorili, da so v njej začeli iskati neko drugačno rodovitnost.” Prav to – iskanje rodovitnosti v telesni neplodnosti – pa je tudi glavno poslanstvo vseh zakonskih skupin za pare z izkušnjo neplodnosti. Več informacij o njih najdete tukaj.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
12 modrih misli Petra Opeke: “Vera ni znanje, vera je življenje”
Preberite še:
Kako je Stalinova hčerka postala katoličanka
Preberite še:
Prvi šolski dan za princeso Charlotte
