Skoraj vse, kar danes vemo o Masadi, je že v prvem stoletju zabeležil judovsko-rimski zgodovinar Jožef Flavij. Utrdbo, ki z vrha osamljene skalnate planote bdi nad Mrtvim morjem, je v 1. stoletju pr. Kr. zgradil Aleksander Janej, drugi hasmonejski kralj Judeje, kar 2100 let pred tem, ko je na njenih ruševinah Norman Jewison posnel ekranizacijo klasične rock opere Jesus Christ Superstar.
Preberite še:
Svetopisemska ura zemljepisa: kje so Betlehem, Nazaret in Jeruzalem?
Masada pomeni utrdba, zato ne moremo govoriti o utrdbi, imenovani Masada. Po smrti Antipatra, začetnika herodijske dinastije, je Herod Veliki zavzel to prvotno precej majhno utrdbo, ki jo je nato prezidal v ogromno poslopje z dvema palačama, ki bi jih uporabil v primeru upora. To so bili časi, ko je propadla hesmonijska dinastija in na oblast prišla rodbina Herodov.
Toda Masada je svoje veliko obleganje začutila šele nekaj desetletij pozneje na začetku prve judovsko-rimske vojne.
Preberite še:
Kakšen je bil Jeruzalem v Jezusovem času? Virtualni sprehod skozi mesto
Po tem, ko so Rimljani porušili jeruzalemski tempelj, je skupina upornikov zapustila mesto in se naselila prav v Masadi. Guverner Judeje Lucius Flavius Silva je tri mesece oblegal pečino, dokler ni njegova deseta legija leta 73 končno prebila obzidje trdnjave in palač. Jožef Flavij se sklicuje na pričevanja rimskih vojakov, po katerih naj bi ob vstopu v trdnjavo odkrili množični samomor Judov, še bolj pa je verjetno, da so se raje pobili med seboj, kot da bi jih pobili Rimljani. Po Jožefovih navedbah naj bi odkrili skoraj tisoč trupel.
Preberite še:
Jezusov grob v Jeruzalemu lahko obiščemo tudi virtualno
Masada je bila zadnjič pod tujo nadvlado v zgodnji bizantinski dobi, ko so na planoti zgradili cerkev in samostan. Takrat so trdnjavo poznali kot samostan Marda, ki ga je v 4. stoletju ustanovil sveti Evtimij Veliki in v katerem so živeli legendarni bizantinski menihi iz judovske puščave. Po nekaterih virih naj bi v času njegovega življenja to puščavsko območje že izpodrinil Egipt kot središče krščanskega redovništva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
“Zdelo se mi je, da vsi okrog mene šepetajo: ‘Zbolela je, ima raka? Bo umrla?'”
Preberite še:
Kaj lahko ženska stori zase še pred začetkom jeseni?
Preberite še:
Hči ne bi več igrala flavte, ampak klavir
