Jeza ni slabo čustvo. Želja po pravičnosti je hvalevredna in občutki jeze lahko včasih spodbudijo naša prizadevanja, da bi zaščitili svojo družino ali pa najranljivejše člane družbe. Toda če jeza prestopi meje in jo izpustimo izpod nadzora, lahko postanemo ranljivi za hudiča, v najslabšem primeru nas ta lahko celo obsede.
Sv. Pavel nas v pismu Efežanom odkrito svari: “Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo in ne dajajte prostora hudiču,” (Ef 4,26–27).
Preberite še:
Jeza, ki vas lahko zaščiti pred bolečino
Kaj želimo doseči?
Iz odlomka je razvidno, da jeza sama po sebi ni slaba, lahko pa postane grešna, če je ne brzdamo in ne nadzorujemo. Ključnega pomena so naši nameni in kaj želimo z jezo doseči.
Katekizem Katoliške cerkve v komentarju pete Božje zapovedi pojasnjuje temno stran jeze.
Če gre jeza prav do premišljene težnje, da bi bližnjega ubili ali ga hudo ranili, zelo nasprotuje ljubezni; in je smrtni greh. Gospod pravi: “Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče.”Prostovoljno sovraštvo nasprotuje ljubezni. Sovraštvo do bližnjega je greh, kadar mu človek premišljeno hoče zlo. Sovraštvo do bližnjega je velik greh, kadar mu premišljeno želimo hudo krivico. (KKC 2302–2303)
Ko dopustimo, da v nas prekipi takšna jeza, hudiču odpremo “zadnja vrata” v svojo dušo. Hudič si želi razvneti plamen naše jeze in nas prepričati, da bomo svojo željo potešili le, če bomo bližnjega ranili.
Preberite še:
Kako vedeti, kdaj je vaša jeza zdrava, in kaj storiti, ko to ni
“Ljubite svoje sovražnike …”
To se lahko izrazi s telesnim nasiljem ali pa z okultnimi praksami, s katerimi kličemo prekletstvo nad sovražnike, zaradi česar lahko grešna jeza privede tudi do obsedenosti s hudičem. To je prvi korak na temni poti, s katere bomo zelo težko skrenili. Kakorkoli že, začne se z občutki jeze, ki niso uravnoteženi z Božjim usmiljenjem.
Ne glede na to, kako močno si želimo škoditi nekomu, ki nam je storil krivico, nas Jezus izziva: “Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo,” (Mt 5,44).
Dneva nikoli ne smemo končati jezni. Dlje ko se jeza kuha v našem srcu, več možnosti obstaja, da bomo ravnali iz jeze in ranili svoje bližnje. Upoštevajmo nasvet sv. Pavla: “Sonce naj ne zaide nad vašo jezo.” Naj vas jeza spodbuja k pravičnosti, toda naj vas ne prevlada.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Nauki svetega Avguština proti čezmernemu razgaljanju (na spletu)
Preberite še:
Najlepše darilo ob 20. obletnici zakona: rojstvo 11. otroka
Preberite še:
Ko mama otroku ne dovoli, da bi se osamosvojil
