Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Starša postala pri 72 in 83 letih: ni vse, kar je mogoče, tudi prav

IMIONA DLA BLIŹNIACZEK
Shutterstock
Fotografija je simbolična.
Deli

Ostarela indijska zakonca sta si dolgo prizadevala, da bi postala starša. A zdaj sta deklici rojeni, njuni starši pa v letih, ko sicer ljudje dobijo vnuke ali, še pogosteje, pravnuke

Pred nekaj dnevi je po spletu zaokrožila novica o Indijki, ki je rodila dvojčici. Do tu novica ni nič posebnega, a pomemben je podatek, da je stara 72, njen mož pa 83 let. To sta najstarejša zabeležena človeka, ki sta pri tej starosti dobila dojenčka.

Rodila dvojčici po neštetih poskusih

“Neštetokrat sva poskušala, a otroka nisva mogla spočeti. Šla sva tudi k številnim zdravnikom in prestala mnoga zdravljenja. To, da sem končno lahko postala mama, je najsrečnejši čas v mojem življenju,” je povedala novopečena mama Mangayamma Yaramati. Gospa je zanosila po mnogih poskusih, kot je povedala sama, uporabili pa so postopek IVF ali in vitro fertilizacije.

Ne čutim se poklicane, da bi presojala, kdo lahko ima otroke in kdo ne. Sama sem bila blagoslovljena s tem, da sem brez težav zanosila in rodila tri zdrave otroke, tako da si tudi slučajno ne morem zamisliti, kako je parom, ki otroka ne morejo imeti, pa si ga dolgo srčno želijo in pričakujejo.

Preberite še:
Ko otroka ni in ni

Če je nekaj mogoče, še ne pomeni, da je to tudi prav

Ključno vprašanje pri vsem skupaj za moj okus ni: ali je medicina nečesa zmožna, temveč ali je etično v vseh okoliščinah in na vsak način uporabiti postopke, ki jih znanost omogoča? Če je nekaj (z znanstvenega vidika) mogoče, to še ne pomeni, da je to tudi prav in etično.

Lahko se vprašamo, kako bo potekalo življenje dvojčic, katerih starša sta stara 72 in 83 let. Res je, da se življenjska doba daljša, a več kot desetletje verjetno staršev ne bosta imeli. Njun oče, 83-letni Sitarama Rajarao, je le dan po rojstvu svojih hčerkic utrpel srčni infarkt. Ne vemo, ali je bil infarkt posledica sreče ob tem, da je končno postal oče (za medije je povedal, da sta z ženo “najsrečnejši par na svetu”) ali njegove častitljive starosti. In to na koncu sploh ni pomembno.

Kje je meja med tem, kar je v človeški domeni, in tem, kar ni?

Dozdeva se mi, da bosta 70-letnica in 80-letnik kar malce težko kos vsem izzivom, ki jih bo zanju prinesla prihodnost. Ostaja dejstvo, da gre za dva starostnika, ki bosta zaradi zdravstvenih in drugih okoliščin zelo težko skrbela ne le za eno, temveč kar dve dojenčici ter pozneje malčici. Vsi, ki imamo otroke, vemo, kako zelo naporno je imeti dojenčka ali otroka in da vse garanje, ki pride s tem, zahteva celega človeka v zelo dobri psihofizični kondiciji.

Verjetno ni naključje, da je ženska rodna doba močno omejena z leti, saj ni povezana samo z zanositvijo in rojevanjem, ampak tudi z zmožnostjo aktivne skrbi za majhne otroke. Ali ima ženska (z leti omejena) plodnost vendarle nek namen?

S tem, ko umetno posegamo v človeško fiziologijo pozne starosti na način, da lahko tudi ostarela ženska spočne in rodi otroke, se po mojem mnenju podajamo na področje, ki ni več v naši – človeški – domeni.

Ali cilj, naj bo še tako plemenit, res posvečuje vsa sredstva?

Dogodki, do katerih prihaja, ker je medicinska stroka tako zelo napredovala, na koncu pripeljejo do absurdnih situacij, za katere ne vemo, kako jih reševati ali kako se bodo odvijale. Lahko pa se vprašamo tudi, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra častihlepje rekordnih dosežkov žejnih zdravnikov.

Ostarela indijska zakonca sta si dolgo prizadevala, da bi postala starša. A zdaj sta punčki rojeni, njuni starši pa sta v letih, ko sicer ljudje dobijo vnuke ali, še pogosteje, pravnuke. Otrok vendarle ni igrača, ki jo lahko kupiš v trgovini in jo preprosto odložiš, ko ne zmoreš ali nočeš več.

Ali nam sebična želja po sreči in izpolnitvi želja, ki jih imamo, res dovoljuje uporabiti vsa sredstva in iti prek vseh meja, da bi jo izpolnili, kljub temu da pri tem na usoden način zaznamujemo tudi življenja drugih?

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.