Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Tu je recept, kako otroke spraviti od telefonov, tablic, računalnika

READING
Deli

"Generacije je zelo težko odtrgati od bedarij, ki jih ponuja splet, od hitrih zadovoljitev"

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Mateja Gomboc in Lucija Čakš. Obe sta mami in obenem publicistki. Ena ima odrasle hčere, poučuje najstnike in za Mavrico piše za majhne otroke. Druga ima predšolske in “šolske” otroke ter ustvarja revijo #najst. Obe radi bereta in svojo bralno strast tudi dejavno širita.

Pogosto starši otroke želimo s sodobnih elektronskih naprav preusmeriti v knjige. “Zdi se mi, da knjiga ne more biti nadomestilo za telefon, tablico, televizijo … Vsega mora biti pač v pravi meri,” razmišlja Lucija, tudi Aleteijina sodelavka. Iz prve roke podučena z izkušnjo treh otrok, ima obetaven in rahlo zvit recept za otroke ali mlade, ki jih je težko spraviti od telefonov, tablic, računalnika: glasno branje. Tudi če že znajo brati sami.

OSEBNI ARHIV
Lucija Čakš

Zakaj? “Ker bodo zgodbi prisluhnili in hoteli izvedeti več. In ravno ko jih dogajanje povleče, zagrabi, je treba knjigo zapreti in reči: ‘Jutri naprej!’ Potem pa knjigo pustiti kje v njihovem dosegu, na vidnem mestu. Mislim, da je malo takih, ki jih ne bo prej ali slej premamil firbec in bodo začeli ‘goljufati’, torej sami brati knjigo naprej. Še posebej za najstnike pa je zelo uporabna tudi strategija, da jim za neko knjigo rečeš, da je pretežka zanje ali da je še ne bodo razumeli. Verjetno jo bodo hlastno prebrali in se vam še prišli pohvalit, da so jo.”

Do 50. strani je milostna, nato pa …

“O branju se je treba pogovarjati, mladostnikom povedati, zakaj je branje zanimivo. Generacije je zelo težko odtrgati od bedarij, ki jih ponuja splet, od hitrih zadovoljitev. Jaz jim pravim, da romanu, če me ne prepriča takoj, dam ‘dihati’ do 50. strani,” svojo raven potrpljenja s knjigami opisuje Mateja, dobitnica Onine nagrade in profesorica slovenskega jezika ter književnosti na Škofijski klasični gimnaziji.

MATEJA GOMBOC
LOJZE GRČMAN | ALETEIA
Mateja Gomboc

Tam so se ji številni maturanti ob slovesu zahvalili, da jih je spodbudila k branju. Kako? Njena pot je oseben način: “Dovolila sem jim, da so rekli, da je kak roman dolgočasen. Imeli so pravico izraziti svoje mnenje o delu.” Obenem pa se je dijakom približala tudi tako, da je izrazila svoj odnos do na primer romana.

Če si dober bralec, veš, kdaj lahko bereš tudi diagonalno. Dijakom dajem vedeti, da če so dobri bralci, imajo pravico preleteti ali celo izpustiti kakšno stran. Potem jih vprašam o kakem liku. “Nimam pojma, kdo je to.” “Potem nisi dobro bral,” odvrnem.

Mateja Gomboc

Mamica s telefonom in mamica s knjigo

Tudi pri knjigah velja: zgled je zakon. Luciji se ob razmišljanju o bralni kulturi ponavadi v možgane prikrade karikatura, ko mamica, ki ima v rokah telefon in ob kateri sedi sin s telefonom, drugo mamico ob sebi vpraša, kako je sina pripravila do branja. Seveda imata tako druga mama kot sin v rokah knjigo.

“Če nas otroci nikdar ne bodo videli prostega časa preživljati s knjigo v roki, tega ne bodo počeli niti sami. In seveda, da z njimi, ko so še majhni, starši presedimo ure in ure v prebiranju knjig. Najbolje vsak večer po malo – ko so še predšolski, začnemo s slikanicami, ki jih preberemo v nekaj minutah ali v največ pol ure; pač odvisno od tega, koliko so otroci stari in kolikšen razpon zbranosti imajo. Tako vsaj delamo v naši družini. Večer, ko ne sedemo vsi skupaj na eno od postelj in beremo, se zdi kar nekako čuden in prazen,” je Lucija vesela stkane družinske tradicije.

Bralne ideje za otroke in mladostnike:

Vampirji in izmišljena bitja

Kaj berejo najstniki? “Veliko, predvsem dijakov prvega letnika, jih je prežetih s fantazijskimi romani, od Tolkiena do Harryja Potterja. Nekateri ostajajo na ravni, da berejo knjige o vampirjih in izmišljenih bitjih. Pri tem ne morem pomagati kaj dosti. Tovrstne ponudbe je na e-bralnikih ogromno. Veliko otrok bere v angleščini,” pojasnjuje Mateja Gomboc.

AMACA READING BOOK
Di wavebreakmedia - Shutterstock

Njen nasvet je: starši, berite mladinske romane s svojimi najstniki: “Kdor bere mladinske romane, bo postal zrelejši bralec. Priporočam v branje tudi tiste, ki govorijo o temah, kot so anoreksija, zlorabe … Na primer Reševanje Francesce (avtorice Meline Marchette, op. a.) ali Hrošč leti v somraku (Marie Gripe, op. a.). Pri mladinskih romanih je etična misel izjemno izpostavljena. Tudi pri takih, ki so kategorično proglašeni za problematične, obstaja lik, ki je dober. Dober bralec bo znal razlikovati med dobrim in slabim, ne bo oponašal slabega.”

Ko so moja tri dekleta začela brati najstniško literaturo, sem jo jaz brala z njimi. Tu je možnost, da se starši z otroki pogovarjajo o problematičnih temah. Te so, če niso predebatirane, zelo nevarne. Sicer pa je to lahko priložnost za komunikacijo z mladostnikom in ga usmeri na pravo, etično pot. Pomembno je, da romanov ne prepovedujemo.

Mateja Gomboc

“Svet je smešen, kot zabavnega ga moramo tudi jemati”

Mavrica in #najst sta reviji, pri ustvarjanju katerih dejavno sodelujeta sopotnici tega članka. “Ko v #najstu pripravljam rubriko Mladinska kultura, skušam čim večkrat vanjo umestiti tudi kakšno knjigo, ki bi bila zanimiva najstnikom, ki radi berejo. Zdi se mi, da če berejo revijo, je to dober znak, da bodo bolj verjetno posegli tudi po kakšni knjigi,” je prepričana sourednica revije za najstnike.

Matejino “mavrično” občinstvo je mlajše: “Otroka je treba spoštovati. Njegova čustva so veliko vredna. Zato je nujno, da se govori o tem. Teme, ki se jih lotevam, so take, da so otrokom všeč. Ampak svet je v resnici smešen in kot zabavnega ga je tudi treba jemati.”

Branje ne bo odrešilo človeštva, ampak …

Naši sogovornici sta enotni, da ni konec sveta, če koga branje vsemu spodbujanju navkljub vseeno ne veseli. Če otroka branje v nekem obdobju ne zanima, je pomembno, da “ga nikdar ne nehamo nežno spodbujati k branju in da nas večkrat lahko tudi vidi, kako prosti čas preživljamo s knjigo v roki,” razmišlja prekaljena piska in urednica Lucija.

Nekomu ustreza tek, drugemu plavanje, tretjemu branje. Ali pa tudi ne. “Branje ne bo odrešilo človeštva,” je bila slikovita Mateja, ki zdaj bere že tudi vnuku: “Ampak, po drugi strani, če bereš, se bogatiš, odkrivaš nove svetove, govorico, si znaš odgovarjati na vprašanja in reševati težave.” In še dodatni nasvet profesorice materinščine: otroku čim pozneje kupite pametni telefon.

Spoštovati je treba otrokov svet, tisto, kar ima rad, kar ga skrbi, in o tem pisati. Tako, da bo on to razumel, in tako, da ne boš moraliziral. Kdaj moraliziraš? Ko tega ne živiš, ko nisi ti in iz tebe ne gre nekaj pristnega.

Mateja Gomboc

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.