Zmeraj znova pa me preseneti in globoko gane tisti del evharističnega slavja, ko duhovnik nad hostijami in vinom izgovarja Jezusove besede, ki so višek maše in spremenijo kruh in vino v telo in kri Božjega Sina. Stanovalci doma namreč glasno ponavljajo besede spremenjenja, tudi dementni.
Preberite še:
5 koristi, ki jih prinaša obisk cerkve
Najsvetejše besede
Pridige navadno prespijo, dremajo med berili, a ko duhovnik začne najsvetejšo molitev, se ljudje v pozni starosti, že ovenelih oči in ušes, nenadoma prebudijo in na glas ponavljajo besede: “To je moje telo, ki se daje za vas … to je moja kri nove in večne zaveze … to delajte v moj spomin.”
Mnogi od teh ljudi so pozabili skoraj vse reči iz svojega življenja, včasih ne vedo niti dneva svojega rojstva, a te besede ponavljajo natančno, glasno in jasno, ne samo z ustnicami, ampak tudi s srcem.
Preberite še:
Maša na plaži? Ni problema!
Bogastvo morja
Pred dnevi sem na redovniškem simpoziju slišala, da v stoletju digitalne dobe živimo v “komunikacijskem živem blatu”, saj nas od vsepovsod bombardirajo s tisoč in tisoč informacijami, z milijoni besed, ki nam ne dovolijo, da bi se poglobili v posamezne teme ali stvari, zato živimo vse bolj površno, brez dotika z globino.
Kakor bi morje spoznavali samo z dotikom svoje majhne človeške dlani, a ne bi hoteli ničesar vedeti o bogastvu, ki se skriva v njegovih globinah.
Preberite še:
Na kaj naj bomo pozorni, ko obiščemo cerkev
Globine življenja
Svete besede spremenjenja pri maši se pri iskrenem verniku tako globoko vtisnejo v srce, da jih nikoli več ne pozabi. In če jih v mladosti in odraslosti izgovarjamo le v mislih, stanovalci našega doma ostarelih skupaj z duhovnikom ponavljajo svete besede glasno in srčno, kot bi odpirali najgloblje kamrice svojega srca in iznesli iz globin svojega življenja tisto, kar je tam ostalo kot najdragocenejši zaklad od vseh milijonov besed, ki so jih slišali ali izgovorili v svojem življenju.
Besede spremenjenja so svete, ker med nas privabijo Svetega, Jezusa, da se nas osebno dotakne in nas ozdravlja, navdaja z upanjem in ljubeznijo, tudi takrat, ko je telo že uvenelo, ustnice osušene in roke drhtijo. Samo globoka vera vtisne v srce te svete besede za vedno. Samo osebno srečanje z Bogom naredi človeka za svetnika, za Božjega otroka, ki ima svoje dostojanstvo in svojo vrednost tudi v domu ostarelih, tudi na vozičku ali nepokreten v bolniški postelji.
Preberite še:
Zakaj je četrtek zame prav poseben dan
Besede, ki postanejo izvir
Pozabili bomo pridige še tako nadarjenih pridigarjev, ušle nam bodo iz spomina mnoge drage molitve iz otroštva. A če v najsvetejšem trenutku maše, ko utihne vsako glasno govorjenje in pod oboki cerkva odmevajo le svete besede spremenjenja, odpremo svoje srce, se prav te besede naselijo v nas.
Postanejo vir, kjer napojimo svoje hrepenenje po ljubezni, po sprejetosti in po večnosti. Besede posvečenja se v nas utelesijo in nas spremenijo, dih Božje navzočnosti pa postane viden in rodoviten.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 37.
Preberite še:
Tu je recept, kako otroke spraviti od telefonov, tablic, računalnika
Preberite še:
S čim vse nas preseneča igralec Mark Wahlberg
Preberite še:
Ta cerkev iz 9. stoletja je eden najlepših primerov predromanske arhitekture
