Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Nekaj let je živela v Vatikanu in njeni otroci so se s papežem igrali skrivalnice

KOBIETA W WATYKANIE
Archiwum Magdaleny Wolińskiej-Riedi
Deli

Džoging po papeških vrtovih? Seveda. Malokdo ve, da so v Vatikanu gugalnice, tobogan in peskovnik. Nekaj povsem običajnega je videti otroke, ki se na svojih skuterjih vozijo po hodnikih apostolske palače

Ali se v Vatikanu lahko gre v restavracijo, igra s papežem skrivalnice in gre k zobozdravniku? Ste se kdaj vprašali, kako so videti prizori življenja v tej najmanjši državi sveta, ki se ponoči zaklepa?

Nekaj let za bronastimi vrati

Mnogi izmed nas so med bivanjem v Rimu skušali pogledati čez ramena švicarske straže in vsaj na ta način pokukati skozi strogo varovana vrata Vatikana, da bi videli življenje tamkajšnjih prebivalcev. Redkim pa je uspelo videti več kot le baziliko sv. Petra ali papeške vrtove. Le izbranci vedo, kako je videti življenje v državi, kjer je papež absolutni monarh, še redkejši pa si o tem želijo govoriti.

“Za milijone katoličanov je Vatikan predvsem srce Cerkve in mesto papeževega urada. Toda, čeprav si je morda težko predstavljati, so za bronastimi vrati tudi gugalnica in peskovnik. Ni redkost videti rolerje ali kolesa, prislonjena na steno apostolske palače. Tukaj živijo tudi otroci, in to celo velika skupina,” poudarja Poljakinja Magdalena Wolińska-Riedi, ki je kot žena švicarskega stražarja nekaj let živela v Vatikanu, zdaj pa o tem piše v knjigi Ženska v Vatikanu.

Vatikansko prebivalstvo šteje samo 600 ljudi

V grbu te mikroskopske državice so Petrovi ključi, njeno uradno ime pa je Država mesto Vatikan. Samostojnost teh 44 hektarjev zemlje je bila določena leta 1929. Vatikansko državljanstvo ima trenutno približno 600 prebivalcev. To so: papež (argentinskemu potnemu listu se ni odrekel), kardinali, duhovniki, ki so zaposleni v državnem tajništvu, in papeški diplomati, ki delujejo po vsem svetu.

Vatikanski potni list imajo tudi švicarski stražarji in njihove družine, ki živijo za bronastimi vrati. To je majhna skupina laikov: večinoma žene (trenutno jih je manj kot 30) in otroci. Zanimivo je, da se nihče ne rodi kot državljan najmanjše države na svetu in nihče (razen papeža) nima dosmrtnega državljanstva.

KOBIETA W WATYKANIE
Archiwum Magdaleny Wolińskiej-Riedi

Zgolj začasno bivališče

Prijava bivališča v Vatikanu je začasna in se jo izda le za čas zaposlitve ali službenega potovanja. Stražarji gredo v pokoj najpozneje pri 45 letih in takrat oddajo potni list. Na svetu ni nobene druge države, katere državljani prihajajo iz toliko različnih delov sveta in govorijo toliko jezikov.

“Za moje hčerke je večjezičnost izjemen dar, ki so ga dobile zahvaljujoč življenju v Vatikanu,” poudarja Wolińska-Riedi. Otroci izgubijo pravico do državljanstva po 25. letu starosti, zakonec pa v primeru ločitve.

Tudi pohištvo je izposojeno

Če želite postati žena stražarja, ni dovolj, da se zaljubite in določite datum poroke, ampak je potrebno soglasje državnega tajnika oziroma vatikanskega premierja. Osnovni pogoj za pridobitev soglasja je izjava in potrdilo o moralnosti bodočega zakonca. Ta mora biti katoličanka, ki živi svojo vero in ne sme biti ločena.

Še pred nekaj leti je bilo soglasje odvisno od razpoložljivosti prostega stanovanja za bronastimi vrati in, ker je prostora malo, sta ženin in nevesta na soglasje morala čakati celo nekaj let. Frančišek je to pravilo spremenil in dovolil stražarjem, da živijo tudi zunaj obzidja v neposredni bližini Vatikana.

KOBIETA W WATYKANIE
Archiwum Magdaleny Wolińskiej-Riedi

Stanovanje brez najemnine

Stanovanje za bronastimi vrati je uradno in družine zanj ne plačajo niti centa. Ni jim treba skrbeti niti za kupovanje pohištva, saj jih za čas bivanja lahko najamejo v vatikanskih trgovinah oziroma v tako imenovani floreriji.

“Ko sem prvič prestopila njen prag, me je prevzel čarobni vonj starodavnega lesa, veličastva in skrivnosti. Tam so bili oblazinjeni stoli, naslonjači, nočne omarice, komode in velike težke omare. Ni manjkalo niti slik in drugih okrasnih elementov,” se spominja Wolińska-Riedi, ki je za jedilnico izbrala omarico in veliko mizo z dvanajstimi stoli.

Po izteku zaposlitvenega roka se stanovanje vrne lastniku, vrne pa se tudi izposojeno pohištvo. Vse, kar ste sami kupili, morate odnesti s seboj. Med obveznosti spada tudi popravilo vseh lukenj, ki so nastale zaradi žebljev na steni, in beljenje sten.

Tukaj se stanovanj ne zaklepa

Vatikan je najbolj varovano območje sveta. Na 440 stalnih prebivalcev živi 120 pripadnikov švicarske straže in 150 italijanskih žandarjev. Za povrh pa 360 kamer spremlja vsako gibanje.

“Nihče niti pomisli ne na zaklepanje stanovanj ali koles in nihče ni v skrbeh, če otrok za trenutek izgine izpred oči,” poudarja Wolińska-Riedi. Ženske, ki živijo v Vatikanu, skrbijo za negovanje odnosov in se enkrat mesečno zbirajo na ženskih večerjah, skupaj organizirajo tudi džoging po papeških vrtovih ali sprehode z otroki. Večina jih ni zaposlenih, ker jim to omogočajo dobre plače mož in ker ne plačujejo davkov.

Skrivalnice s papežem

Pripadnost veliki družini stražarjev zagotavlja tudi veliko privilegijev, kot so na primer veliki popusti na šolnine v prestižni švicarski zasebni šoli, ki jo obiskujejo otroci. V eni izmed uličic Vatikana poleg teniškega igrišča lahko najdete gugalnice, tobogan in peskovnik. Ponavadi lahko vidite otroke, ki se na svojih skirojih vozijo po hodnikih apostolske palače.

“Nekega dne so moje hčere med sprehodom želele obiskati mojega očeta, ki je služboval v Domu sv. Marte. Ko smo se spustili v prostorno dvorano, so takoj uporabile okrasne stebre za igranje skrivalnic. Papež Frančišek je tiho pristopil, se skril za steber, se dotaknil roke ene izmed hčera in se nato spet skril. Ta igra je trajala morda dve minuti, toda otroci ga niso opazili. Kakšno presenečenje je bilo, ko se je čez trenutek prikazal izza stebra! Smehu ni bilo konca,” se spominja Wolińska-Riedi.

KOBIETA W WATYKANIE
Archiwum Magdaleny Wolińskiej-Riedi

Trgovsko središče brez DDV-ja

Verjetno si je težko predstavljati državo, v kateri ni niti ene šole in vrtca, v kateri ne najdete cvetličarja ali preprosto odidete k frizerju, čevljarju ali v restavracijo. Vatikan ima lastne vire energije, vodovod, 270 metrov dolgo železniško postajo, bencinsko črpalko, brezcarinsko trgovino in trgovsko središče, kjer je veliko ceneje kot v Rimu, saj blago ni obdavčeno.

Tam lahko kupite mleko in sir, ki ju pridelajo na papeški kmetiji v Castelu Gandolfu. Vatikan ima tudi svojo kliniko in lekarno, ki je edino mesto v Vatikanu, kamor lahko z ulice vstopi kdorkoli.

Vrata, ki se jih zaklepa

Ta majhna država ima celo svojo župnijo, njen župnik pa ob veliki noči hodi blagoslavljat domove prebivalcev. “Odkar pomnim, so ritem mojega vsakdanjika v Vatikanu določali cerkveni prazniki. V Vatikanu je bilo lani 27 prazničnih dni (brez nedelj), na Poljskem pa 14,” pravi Wolińska-Riedi.

Nedeljska evharistija je za švicarsko stražo obvezna, prisotnost pa se preverja s svinčnikom v roki. Kapela straže je tudi kraj, kjer se celotne družine udeležujejo božične devetdnevnice ali velikonočnega križevega pota. Otrokom podeljujejo zakramente, ki jih še morajo prejeti.

Opolnoči se vsa vatikanska mestna vrata zaprejo. Vsi gostje morajo zapustiti mestno državo pred tem. Tudi prebivalci bi se morali vrniti v svoje domove. Tiste, ki zamujajo, stražarji vnesejo v posebne registre.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petkovič. 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.