Milanska stolnica je znamenita stavba, ki v sebi skriva veliko arhitekturnih znamenitosti. Zlahka prepoznamo njeno velikansko marmornato pročelje. Toda ali ste vedeli, da hrani relikvije iz časa križanja in da je eden izmed njenih kipov navdihnil kiparja Kipa svobode?
Začetki na pogorišču
Preden so leta 1386 začeli graditi to stolnico ali duomo, kot ji rečejo Italijani, je na tem mestu stala Bazilika svetega Ambrozija iz 5. stoletja, ki so ji leta 836 priključili še neko drugo baziliko. Žal sta bili obe uničeni v grozovitem požaru leta 1075. Gradnja stolnice je trajala več kot 500 let in v projekt je bilo vključenih več kot 70 arhitektov.
Lepotico si lahko ogledate tudi tule:
Njena zaščitnica
Madonnina, bakren pozlačen kip Device Marije, ki ga je zasnoval Giuseppe Perego, je nameščen na najvišji točki katedrale. To je eden najbolj priljubljenih simbolov in mnogi Milančani so prepričani, da varuje mesto. Dodali so jo leta 1774, ko so pročelje že končali, med drugo svetovno vojno pa so jo preventivno pokrili, da ne bi postala lahka tarča napadov.
Hramba pomembne relikvije
V enem od obokov na stropu za oltarjem hranijo žebelj Kristusovega križanja. Ta žebelj spustijo samo na tisto soboto, ki je najbližje 14. septembru. Ne le zato, ker je ta dan praznik povišanja svetega križa, temveč tudi zaradi posebnega praznovanja, povezanega s to relikvijo, imenovanega Rito de la Nivola.
V Milanu ga praznujejo, odkar je leta 1577 sv. Karel Boromejski uvedel procesijo na čast svetemu križu s prošnjo, da se konča kuga. Ta žebelj namestijo v poseben relikviarij iz 17. stoletja, ki je v obliki križa in stoji na nekakšnem oblaku (konstrukciji). Takrat ga nad oltarjem izobesijo v češčenje za 40 ur.
Preberite še:
Aldo, Fulvio in Claudio: trije bratje, ki so postali frančiškani
Kip svobode?
Milančani se radi pošalijo, da imajo svoj Kip svobode in da so ga imeli celo pred Američani. V mislih imajo kip na zunanji strani stolnice, imenovan La Legge Nuova (Novi zakon).
Izklesal ga je Camillo Pacettileta leta 1810. Da, veliko let preden so postavili tistega v New Yorku, ki je bil postavljen leta 1886.
Nekateri verjamejo, da je francoski kipar Frederic Auguste Bartholdi za svojo slavno Lady Liberty dobil navdih ravno pri tem kipu. Oba sta podoba ženske, oblečene v tuniko, ki v desni roki drži baklo in ima krono na glavi. Razlika je ta, da ameriški kip drži v levi roki knjigo z datumom osamosvojitve ZDA, milanski pa velik križ.
Krstni kamen sv. Avguština
Pod stolnico so na ogled arheološke izkopanine nekdanje bazilike kot tudi ruševine krstilnice svetega Janeza iz leta 387, ki je posebej dragocena tudi zato, ker naj bi tam milanski škof Ambrozij krstil sv. Avguština.
Sveti Jernej kot nikjer drugje
Najbolj znano umetniško delo v tej stolnici je kip svetega Jerneja, kiparja Marka da Agrate (1562). Svetega Jerneja, apostola, so živega odrli iz kože. Umetnik je to predstavil tako, da ima postava sv. Jerneja čez ramo vrženo kožo, kot bi bila plašč.
Izjemne orgle
V milanski stolnici so nameščene največje orgle v vsej Italiji in druge največje v Evropi po številu piščali. Leta 1938 sta jih skonstruirala Mascioni di Cuvio in Tamburini de Crema. Orgle niso izjeme le zaradi svojega videza, ampak tudi zvočno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
Med nosečnostjo so ji odkrili tumor, a je odklonila splav
Preberite še:
Imate doma najstnika ali najstnico? Tu je nekaj predlogov dobrih knjig zanje
Preberite še:
Oče Mike Schmitz razkriva skrivnost patra Pija
