Kot bi svoje talente skrivali in jih ne bi množili – z leti skupnega življenja raste tudi zmožnost sprejemanja in odpuščanja, zato je ljubezen veliko večja kot prvi dan
Kot bi svoje talente skrivali in jih ne bi množili – z leti skupnega življenja raste tudi zmožnost sprejemanja in odpuščanja, zato je ljubezen veliko večja kot prvi dan Pred kratkim sva obeležila najino 17. obletnico poroke. Vsako leto se na ta dan skupaj zahvaliva Bogu za čudež v najinih življenjih. Hvala Gospodu, ampak ne le njemu. Hvala tudi zakoncu.
Ljubiti ni vedno preprosto
Še eno leto ljubezni, toda kaj to dejansko pomeni? Včasih, morda celo pogosto, je zelo zahtevno. Ljubiti pomeni poslušati negodovanja tudi ko si utrujen, pomeni podpirati se in premagati nešteto ovir. Pomeni preprosto sprejemati drugega.
Ko sozakonec pokaže vse svoje neverjetne vrline in najboljšo plat osebnosti ter tudi, ko ni tako navdušujoče, ko pokaže svojo krhkost in šibkost, ko na dan plane partnerjeva ostrina in najtemnejša stran.
Zakaj bi sprejemal?
Ker je kljub vsemu skupno življenje nekaj čudovitega. Ker nas prisili, da svoj zakon gledamo drugače: ne kot oseba, ki podpira drugega, temveč z gledišča osebe, ki jo zakonec podpira. Zakonska zveza ne pozna pretvarjanja ali je vsaj ne bi smela poznati.
Lahko sem jaz, brez mask, v svoji posebnosti in v šibkosti. Svoboden sem, ker me žena sprejema takšnega, kakršen sem. In to je čudovito. Biti sprejet ti napolni srce in moči ter nudi mir. Zato, ko slišim par, kako se hvali, da se ljubita kot prvi dan, pomislim, da nečesa ne delata prav. Ljubiti se kot prvi dan je poraz.
Po 17 letih zakona …
Je kot služabnik, ki je v priliki svoje talente raje skril, kot da bi jih množil. Po 17 letih svojo ženo ljubim močneje kot na dan poroke zaradi najinih pomanjkljivosti in šibkosti. Z leti skupnega življenja, odpuščanja in sprejemanja sva prišla do točke, ko uživava v svobodnem odnosu, ki temelji na ljubeči podpori, brez pretvarjanja in obsojanja. In ta najin odnos je neprecenljiv.
Seveda pa najin odnos ni bil vedno postlan z rožicami, soočala sva se z vzponi in padci, ki pa so sčasoma postali vse manj boleči in vse prijetnejši. Najino življenje je ljubezenski krog, ki se nikoli ne sklene, saj sva vsak dan stopničko bliže večnemu življenju z Bogom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
