Ko pogovor nanese na temo družine in skupnega preživljanja časa, običajno slišimo izgovor “primanjkuje nam časa”. Po eni strani se nimamo kaj čuditi. Ko sem brala knjigo, v kateri pisatelj iz 19. stoletja piše, da njegovi sodobniki nimajo časa in so zasedeni, sem v mislih vzkliknila: “Dobrodošli v 21. stoletju!”
Preberite še:
Zavedava se, da v najinem odnosu ne smeva zaspati
Vsakdo ima občutek, da nima dovolj časa, da bi delal tisto, kar želi. Ali sem spada tudi pomanjkanje časa za družino?
Razsodnost
Imamo čas za družino. To bi lahko povedala o naši družini. Naš koledar poka po šivih, toda čas preživljamo skupaj. Seveda, če kaj takega priznate, boste takoj slišali očitke: “Vi lahko tako živite, ker imata takšno in takšno službo, tvoj mož pa … Mi delamo, vi pa počivate. Jaz si tega ne morem privoščiti, ti pa to kar izkoriščaj.”
Smo kot vsaka druga družina, toda vidimo, da ne gre le za določanje datuma v koledarju ali za načrtovanje potovanja. Gre bolj za to, da bi v vsakdanje življenje vnesli neke vrste razsodnost. Odpovedujemo se mnogim stvarem, prelagamo mnogo načrtov in sanj, da bi lahko razvijali odnose v naši družini in uživali v medsebojnem druženju. Včasih se sprašujem, koliko je to dejansko povezano s počitkom.
Preberite še:
Kakovostno zapravljanje časa
Družinska logika: izgubiti, da bi pridobili
Predstavljajte si, da v posodo nasujete paket riža, dolijete vodo in želite dodati še štiri jabolka. Izkaže se, da v takšnem primeru ni prostora za vsa jabolka. Če pa najprej daste v posodo jabolka, potem nasipate riž in na koncu dolijete vodo, se izkaže da je dovolj mesta za vse in ga ostane še več, kot je potrebno. Tako je tudi z družinskim koledarjem. V koledarju najprej zabeležite to, kar je za vašo družino najpomembnejše, šele potem pa manj pomembne stvari. Kako ugotoviti, kaj je pomembno, kaj pa ni?
Molitev
Primer: ko sva imela dva majhna otroka, je moj mož dobil zamisel, da bi se izšolal za ocenjevalca. Izobraževanje vzame dosti časa, tako učenje kot tudi sami izpiti. Vprašanje je, ali bi moj mož dejansko želel delati kot ocenjevalec ali pa bi to želel le vpisati v svoj življenjepis. To so neusmiljena vprašanja, toda gre za družinski čas.
Po nekaj vprašanjih je spoznal, da to ni zanj, v molitvi pa je spoznal resnično motivacijo in sprejel odločitev. Ni želel postati ocenjevalec, čeprav mu samo izobraževanje ne bi predstavljalo izziva. Tukaj smo že dobili čas za družino. Kako? Ker smo ga prej porabili za pogovor in molitev. “Z molitvijo se učimo razumeti, kaj je v življenju najpomembnejše, da se ne bi ujeli v past majhnih stvari.”
Preberite še:
Zakaj štiridnevni šolski teden ni slaba ideja
Počitek
Ne slepimo se: počitek mora postati družinska izbira in mora biti načrtovan. Moramo se vprašati, ali znamo počivati ali pa so v nas zakoreninjena prepričanja, da je počitek le lenarjenje in da nas kot ljudi opredeljuje delo. Nič ne smemo skrivati – težko je, toda lahko iz meseca v mesec vadimo.
Odpovedovanje
Ni težko prilagoditi svojega družinskega koledarja zunajšolskim dejavnostim in delavnicam in se ujeti v past “razvijanja in podpiranja razvoja” svojih otrok. Splača se pomisliti, kaj je dejansko pomembno za našega otroka. Morda se lahko dani talent začne razvijati, ko bo otrok starejši? Morda pa si otrok tega sploh ne želi? Morda lahko izberemo podobne dejavnosti v drugem terminu? Spomnimo se, da si majhni otroci bolj želijo preživljati čas s starši – ta čas se splača izkoristiti za gradnjo odnosov v družini.
Preberite še:
Zakaj nujno potrebujemo samodisciplino in kako jo doseči
Praznovanje
Praznovanje lahko razumemo kot duhovno prakso – k temu spodbujata Sue in Tim Muldoon, avtorja knjige Najti čas za družino. Gre namreč le za to, da “odložimo običajne obveznosti vsakdanjega življenja in da uživamo v medsebojni dobroti”. To je še ena izmed oblik družinske askeze – opustiti je treba uporabnost, produktivnost, preračunati denarno vrednost časa in ga preprosto preživljati skupaj. Na koncu gre za dolgoročno vlaganje – rezultate bomo videli čez nekaj let.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petkovič.
Preberite še:
Nekaj let je živela v Vatikanu in njeni otroci so se s papežem igrali skrivalnice
Preberite še:
Že poznate Slomškovo romarsko pot?
Preberite še:
“Nikdar se nikogar ne bojte!”
