Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Slovenec, ki je misijonaril v kitajščini

ANDREJ MAJCEN
PUBLIC DOMAIN
Deli

30. septembra 1904 se je rodil (danes božji služabnik) Andrej Majcen. Bil je duhovnik salezijanec, ki je deloval na Kitajskem in v Vietnamu. Umrl je leta 1999, prav na svoj 95. rojstni dan

Majcnova družina se je večkrat selila. S petnajstimi leti je odšel na študij v Maribor, kjer je obiskoval učiteljišče in pozneje diplomiral. Tam se je srečal s salezijanci in kmalu vstopil v noviciat. Leta 1933 je bil posvečen v duhovnika.

Preberite še: Lojze Kozar ‒ duhovnik neuničljivega upanja

Ko je prišel na obisk slavni misijonar Jožef Kerec, je začel Majcen sanjati o misijonih. Leta 1935, na praznik Marijinega vnebovzetja, je prejel misijonski križ. Iz Trsta je odplul na Kitajsko in na Daljnem vzhodu ostal kar 44 let.

Marijin zgled

Že kot mlademu mu je mama naročala: “Ko boš šel v šolo, ne pozabi mimogrede stopiti za trenutek v frančiškansko cerkev, saj greš lahko pri enih vratih noter, pri drugih pa ven, se pokrižaš z blagoslovljeno vodo, kratko zmoliš in se priporočiš Mariji.”

Preberite še: Skromni slovenski škof, za katerega je mati Terezija rekla, da je svetnik

Iz tega je črpal vse življenje. Marija je res postala njegova sopotnica. Imel je otroško zaupanje vanjo. Ko je v času misijonskega delovanja, zlasti v Vietnamu, pokalo in so padale bombe, je z velikim zaupanjem potrosil po strehi zavoda Marijine svetinjice in, kot je zagotavljal, se jim nikoli ni nič hudega zgodilo.

Deloval je na različnih področjih, zaradi političnih razmer pa so ga večkrat prestavljali. Najdlje, polnih 20 let, je kot misijonar deloval v Južnem Vietnamu.

Preberite še: Hoteli so se ga znebiti, a spomin nanj živi še danes

Skrbel za vzgojo duhovnikov

Kamor je prišel, se je dal v službo ljudem, še posebej ubogim in mladim. 22 let je misijonaril na Kitajskem, 22 let v Vietnamu. Znane so njegove besede: “S Kitajci Kitajec, z Vietnamci Vietnamec!”

V času njegovega misijonskega poslanstva v Južnem Vietnamu je tam divjala ameriško-vietnamska vojna, Majcen pa je neustrašno delal, zlasti na področju vzgoje domačih duhovnih poklicev. V Vietnam je prišel kot prvi salezijanski misijonar, ko pa je odhajal, je za njim ostalo več kot 130 sobratov.

Preberite še: Kdo so in kaj počnejo misijonarke ljubezni?

Sporočilo mladim

Rad je imel mlade, zato jim je v svoji zapuščini naročil: “Za kaj večjega ste rojeni. Prišla je ura, da vstanete iz spanja! Rekel sem že tolikokrat in naj še tokrat rečem: Ne zafrčkajte čudovitih talentov, ki jih imate, predramite se iz sebičnosti. Nehajte izgubljati čas!” Tudi vas spominja na besede papeža Frančiška? 😉

Misijonaril v kitajščini

Svojo bližino ljudem je pokazal tudi s tem, da je, brž ko je zmogel, misijonaril v kitajščini. Nekateri so mu nasprotovali, češ da evangelij oznanja v poganskem jeziku. V kitajščini je potem zelo napredoval in kmalu tudi prevajal besedila v kitajski jezik in pisavo.

Preberite še: Kako je irski misijonar iz kenijskega tekača naredil superzvezdnika

Vietnamski don Bosko

Po priimku je sicer Majcen, kar pomeni majhen, a je bil slaven in velik misijonar med Kitajci in zlasti v Vietnamu. Tam ga še danes častijo kot misijonsko legendo. Imajo ga za ustanovitelja vietnamskih salezijancev in nič manj kot za vietnamskega dona Boska.

A ostajal je skromen vse do konca. “Čemu naj bi moje življenje postalo bolj javno, saj nisem svetnik – sem še vedno samo revček Andrejček,” je dejal v intervjuju ob biseromašnem jubileju leta 1993.

Preberite še: Čezoceanski misijoni, ki osupljajo s svojo urejenostjo in učinkovitostjo

Zadnja leta

Zadnja leta življenja je preživel v Ljubljani na Rakovniku, kjer je bil duša salezijanske skupnosti in zavzet spovednik. Ta leta so bila nekakšen “vzpon na goro svetosti”. Vse, kar je doživljal in o čemer je premišljeval, je skrbno zapisoval in tako zapustil več kot 7.000 strani duhovnega dnevnika.

Eden njegovih zapisov se glasi: “Danes se posebej zahvaljujem Bogu za prehojeno pot doma in v misijonih. Bog je čudovit, četudi je pot križeva.” Umrl je na Rakovniku 30. septembra 1999, prav na svoj 95. rojstni dan. Dobrih deset let po smrti se je začel postopek za njegovo beatifikacijo.

 

Preberite še: “Ključe od vrat razveze sva vrgla stran. Iz vsakega konflikta izhajava močnejša”

Preberite še: Nori september: ali znamo pritisniti gumb “pavza”?

Preberite še: 10 presenetljivih stvari, ki se zgodijo ob redni adoraciji

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.