Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Sveti Janez Zlatousti o tem, kako se opravičiti (in to zares misliti)

FIGHTING
Peter Bernik | Shutterstock
Deli

Ti elementi dobrega opravičila nam lahko pomagajo, da bomo iskreni

Včasih se opravičim, ker sem utrujen – prepir se že dolgo časa vleče, naveličan sem in ugotovim, da je moj edini izhod hitro opravičilo. Po eni strani se mi zdi, da gre za dejanje ponižnosti. Ne čutim več potrebe, da bi imel prav ali da bi bil zmagovalec. Zato požrem svoj ponos in rečem, kar je potrebno, ter grem naprej. Po drugi strani pa se moje dejanje zagotovo lahko razume tudi kot cinično. In ta razlaga je zame precej bolj verjetna. Vem, da mi v resnici ni žal, a se vseeno neiskreno opravičim v upanju, da se bom nato lotil česa bolj prijetnega.

Preberite še: Srečen je zakon, v katerem drug drugemu veliko odpuščata!

Zdi se, da je med opravičilom kot dejanjem sprave in popolno neiskrenostjo tanka črta. Vsi padamo tu nekje. In prepričan sem, da se strinjamo, da hitro opravičilo z namenom, da bi končali prepir, ni idealna odločitev. Kaj je torej potrebno za resnično in iskreno opravičilo?

Pred kratkim sem ob prebiranju dela svetega Janeza Zlatoustega našel odlično razlago za umetnost opravičevanja. Sveti Janez, ki je živel v 4. stoletju, je bil škof ter rodoviten pisatelj in govornik. Zaradi prepričljivega pridiganja je postal slaven in je dobil vzdevek Zlatousti. Nedvomno bi se on lahko spretno in prepričljivo izmuznil čemurkoli, pa naj bo z opravičilom ali brez njega. A namesto tega se ga je odločil globlje raziskati, da bi razumeli, kaj je potrebno za resnično iskreno in učinkovito opravičilo.

Sveti Janez Zlatousti govori o petih elementih dobrega opravičila.

Preberite še: Izpraševanje vesti: kaj je to in zakaj je tako pomembno?

Priznajte napako

Sveti Janez Zlatousti pravi, naj “se sami obsodimo”. S tem želi povedati, da je za iskreno opravičilo potrebno, da svojo napako priznamo.

Po mojem mnenju je najslabše opravičilo tisto, ko rečemo: “Žal mi je, da te je to, kar sem rekel, prizadelo.” S tem pravzaprav povemo, da nismo storili nič narobe. Vsa krivda je na žrtvi: Ti si me napačno razumel. Ti si preveč občutljiv. Ti nisi pravilno odreagiral. Žal mi je za tvojo napako. Večina ljudi takoj začuti, da je tako opravičilo hlinjeno, zato ni od njega nobene koristi. Bolje je, če iskreno pogledamo na dogodek in jasno priznamo svoj delež in napako, ki smo jo storili.

Preberite še: “Če mi daš samo še to, bom sita. Če zmagam, bom pomirjena.” Bom res?

 

Opustite stalne zamere

Sveti Janez nam svetuje, naj se “varujemo zamer”. Resnično opravičilo nas mora nekaj stati, to pa pomeni, da opustimo zamere in notranji občutek za pravičnost, da bi lahko vsaj poskusili razumeti stališče drugega. V nasprotnem primeru bo isti prepir v prihodnosti brez dvoma spet izbruhnil. Tudi če se strinjamo, da se ne strinjamo, je pomembno, da se spravimo in opravičimo, tako da negativnih čustev ne bomo še naprej vnašali v odnos.

Prosite za odpuščanje

Sveti Janez svetuje, naj opravičilo vsebuje prošnjo za odpuščanje “iz dna srca”, saj bo tako druga oseba lažje sodelovala v tem procesu. Iz izkušenj vem, da to dela čudeže – čustvena napetost popusti in hitro smo tudi sami deležni opravičila.

Preberite še: Sveti Duh, pomagaj mi odpustiti

Oddolžite se

Sveti Janez pravi, da je pomembno, da se za svoje napake oddolžimo, saj “ima to večjo moč, kot si lahko mislimo”. Zame to pomeni, da se trudim odpraviti težavo, ki je povzročila prepir. Morda moram spremeniti način govorjenja, biti bolj občutljiv do drugih ljudi ali pa spremeniti neprimerno navado. Resničnemu opravičilu sledi drugačno vedenje. To je najtežji, a najpomembnejši del prave sprave.

Ostanite ponižni

Ni res – ponižnost je najtežji del. Sveti Janez vztraja, da je enako pomembna kot “vse besede, ki jih lahko izrečemo”. In ima povsem prav. Opažam, da sem veliko bolj prizanesljiv do slabosti in napak tistih ljudi, ki so ponižni in prijazni. Verjetno zato, ker je očitno, da niso hoteli biti žaljivi. Sam nisem ponižen (se pa trudim), zato moja dejanja – pa čeprav želim, da bi bila dobrohotna – ne izpadejo vedno ljubeznivo. Ponižnost je ključ za iskreno opravičilo.

Preberite še: Kako odpustiti staršem?

Če poznamo sestavne dele iskrenega opravičila, bomo lažje natančno razmislili, zakaj se opravičujemo in kaj moramo storiti, da bo delovalo. Meni to pomaga, da se ne opravičim, še preden razmislim, kaj to pravzaprav pomeni in kaj lahko storim. Vam pa bo morda pomagalo, da boste lažje prepoznali iskreno opravičilo in nanj odgovorili. Konec koncev, bistvo ni v besedah samih, ampak v spravi.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

Preberite še: Tu je recept, kako otroke spraviti od telefonov, tablic, računalnika

Preberite še: S čim vse nas preseneča igralec Mark Wahlberg

Preberite še: “Ni bil človek vdanosti v usodo, ki bi iz ozadja negodoval in se pomiloval”

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.