Ste se kdaj vprašali, zakaj sploh uporabljate Facebook, Instagram, Twitter? Kaj objavljate in zakaj objavljate? Danes mediji niso le tisti, ki nosijo naziv medij. Mediji smo pravzaprav vsi, ki objavljamo na družabnih omrežjih, saj tam v svojih krogih sledilcev soustvarjamo javno mnenje.
Preberite še:
Škof, ki oznanja na spletu
Se ob brskanju po družbenih omrežjih počutite, kot da vam gre najslabše na svetu?
Ob brskanju po družbenih omrežjih, zlasti v tem pogledu izstopa Instagram, bi si lahko mislili, kako čudovito življenje živijo drugi – prekrasne družinice, polne ljubezni, čudovit mož, ki se spomni vsake obletnice in prinese rožico, vrla žena, ki moža vsak dan pričaka z okusnim kosilom, pa neštete fotografije z najbolj eksotičnih koščkov sveta, elegantne noge na peščeni plaži, obsijane s soncem, koktejlčki ob bazenu, popolne postave, najnovejša moda … Neskončen seznam zavidanja vrednih utrinkov iz naših življenj.
Toda …
Poznate koga, ki na Instagramu ali Facebooku objavi tudi kaj žalostnega, mučnega iz svojega življenja? Ste že kdaj objavili, kako težko se soočate s svojimi strahovi, z boleznijo svojih domačih? V kakšni krizi so starši ali kako trpite doma zaradi dedkovega alkoholizma?
Preberite še:
Družine na Instagramu, mit ali resničnost?
Takih vsebin skoraj nihče ne objavlja in k temu zaradi varovanja integritete in dostojanstva tudi ne spodbujamo. Vendar ta okoliščina privede do tega, da so družbena omrežja postala kraj neke olepšane resničnosti. Filtrirano življenje, sestavljeno le iz lepega, popolnega.
Omrežja – “poglancana” resničnost
Tega se moramo zavedati, ko tisto življenje primerjamo s svojim. O tem se moramo pogovarjati tudi med mladimi, saj se v najstniških letih že tako zdi, da so mladi nerazumljeni in da imajo grozno življenje.
Ko vidimo popolne podobe na Instagramu, nam je še huje, ker se ne zavedamo, da se za popolnimi fotografijami morda skrivajo zelo težke življenjske situacije. Te pa so običajen del življenja, življenje brez vzponov in padcev je mrtvo.
Preberite še:
Papežev nasvet mladim, ki jim družbena omrežja povzročajo tesnobo in depresijo
Vedno v naglici
Družbenih omrežij nikoli ne pregledujemo podrobno, od A do Ž. Vedno jih le preletimo, preberemo kakšen naslov, si ogledamo fotografije in nekaj sekund kakšnega videa. Naglica nas sili k hitremu, površnemu branju. Malo je res argumentiranih debat. Pogosto komentatorji ne preberejo prejšnjih komentarjev.
Včasih komunikacija daje vtis, da je pomembno le povedati svoje, ne pa se dejansko pogovarjati. Ker si nihče ne vzame časa, da bi nekaj argumentiral, samo navrže nekaj zmerljivk o predhodnih tezah in tistih, ki so jih izrekli, ter da se mu z njimi ne ljubi ukvarjati. Tako vsak ostane na svojem bregu. Pri “svoji” resnici.
Preberite še:
Nauki svetega Avguština proti čezmernemu razgaljanju (na spletu)
Površni bralec pa se lahko le na podlagi teh površnih in parcialnih mnenj odloči, komu bo verjel. Zakaj je to nevarno? Ker nimamo “svojih” resnic, ampak je resnica ena, le dojemamo jo različno. Resnica ni instant in je ni preprosto odkrivati, zahteva čas in napor. Toda naš čas je omejen, svojo energijo pa želimo ponavadi uporabiti za druge stvari.
Kako prepoznati verodostojen medij?
Zaradi možnosti, da lahko vsak objavi, kar želi, in ker ta vsebina doseže veliko ljudi, so se zelo razširile neresnične in zavajajoče novice. Včasih si jih (tudi z namenom manipuliranja) privoščijo tudi uveljavljeni mediji.
Preberite še:
Je v katoliških medijih še kaj Kristusa?
Prepoznavanje lažnih novic ni preprosto. Te točke so nam lahko v pomoč:
– kritična presoja,
– preverite vir (uveljavljen medij ali kaj “sumljivega”),
– preverite, kaj o istem dogodku poročajo drugi mediji,
– preglejte dokaze, dejstva,
– preverite fotografije (gre morda za fotomontaže, so stare, sploh niso z omenjenega kraja),
– vprašajte se, ali ima vse skupaj smisel.
Preberite še:
Duhovnik, ki je na Twitterju sprožil boj proti pornografiji
Nasprotno pa verodostojen medij:
– nima “škandaloznih” naslovov,
– je urejen v vseh pogledih (pravopis, avtorske pravice pri fotografijah, avtorji člankov so podpisani),
– o dogodkih poroča z več vidikov,
– vključi različna mnenja.
Lotiti se vsake novice po sistematiki teh točk je dolgotrajen postopek. Če pa tak način začnemo privzgajati že otrokom in mladostnikom, jim bo to zlezlo pod kožo in bodo tako opremljeni za presojo kakršnihkoli dogodkov v svojem življenju.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Se tudi vam v nedeljo zjutraj ne ljubi vstati in iti k maši?
Preberite še:
Kako na zmenku s sozakoncem spet začutiti metuljčke
Preberite še:
Kako je sveti Frančišek spreobrnil volka
