“Študirala sem arhitekturo in menedžment, a Božja previdnost me je pripeljala na katoliško televizijo Exodus TV,” se predstavi Marija Čerček, televizijska voditeljica, novinarka in spikerka. Je dama magistralne milosti malteškega viteškega reda, katerega geslo in primarno delo je pomoč ubogim in zaščita vere.
Prihaja iz velike družine, kar je na njej pustilo močan pečat. V bližnji prihodnosti si tudi sama želi ustvariti družino in izpolniti še ta košček v svojem mozaiku želja in iskanj. “Pa vendar Gospodova pota niso naša pota in On ve, da imam dokaj nepotrpežljiv karakter, ter me prav na tem področju velikokrat preizkuša.”
Preberite še:
Slavni preizkušani tenisač, ki ni spraševal Boga: “Zakaj jaz?”
Poleg dela na televiziji jo veseli petje, ko ji čas dopušča, se usede za klavir in odplava med črnimi in belimi tipkami, skrbno pa neguje ljubezen do knjig, risanja in kuhanja. “Tukaj so seveda tudi prijatelji in moja televizijska družina, ki mi s svojim žarom in ljubeznivostjo osmišljajo sive in turobne dneve.” Dom in družina sta njeni dve vrednoti, v katerih išče uteho in moč.
“Vem, da so vrata toplega doma mojih korenin vedno odprta zame in če bom še takšna izgubljena hči, me bodo vedno sprejeli z odprtimi rokami. Za to in za vero, ki mi je bila položena v zibelko, sem najbolj hvaležna in me tudi najbolj razveseljuje.”
Preberite še:
9 velikanov zgodovine iz velikih družin
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealni začetki dneva so spomladanski ali zgodnjepoletni, ko se prebudim še pred jutranjim svitom in se odpravim v naravo, skozi gozd, polja. V tišini prebujajočega se jutra na koži občutim kristalčke rose in globoko vdihnem osvežujoč zrak. Potem najdem kakšen kotiček, kjer pričakam prve sončne žarke, ki svojo toploto počasi prelivajo na moj obraz in s sabo prinašajo najslajše jutranje prebujanje. Takrat se v miru in hvaležnosti obrnem na Gospoda, mu izročim sebe, dan, vse moje delo in ljudi, ki jih bom srečala, ter ga povabim, da se skupaj odpraviva novim dogodivščinam naproti.
Takšnih juter sicer ni veliko, so pa boljša kot še tako dobra kava ali jutranje poležavanje. Sem jutranji tip in priznam, da to polni baterije, mi daje zagon ter spomni na to, kako nas Bog ljubi, s tem ko je za nas ustvaril ta prečudoviti svet, mi pa tolikokrat pozabimo uživati v njem in biti hvaležni.
Preberite še:
Mama, ki vsako jutro na Instagramu na stotine ljudi spodbuja k molitvi
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete … ?
… joj, še vedno sva tukaj in še vedno sva isti. 🙂 Potem razmišljam, ali je to dobro ali slabo in ali moram končno kaj spremeniti. Na koncu si, večni optimist, kakršna sem, rečem: “Saj je vseeno, danes se ti bo zgodilo nekaj čudovitega!” To počnem zadnje leto in moram priznati, da deluje. Pri vseh problemih in dnevnih izzivih v podzavesti plava misel, da bo vse v redu, če se prepustim Gospodu in zaupam. Vredno je preizkusiti! 🙂
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?
Glede na to, da delam na televiziji, je urejenost neizbežna. Prepričana sem, da z urejenostjo izkazujemo spoštovanje do drugih, še posebej pa s tem kažemo, da spoštujemo sebe in Božjo podobo, ki je v nas. Zame urejenost ne pomeni modne ekscentričnosti, pretiravanja ter zapravljanja denarja za razne nesmiselne lepotne posege, temveč da si čist, umit, lepo dišiš in se oblečeš na primeren način – kar bi izpostavila še posebej pri nas ženskah, da z obleko nikogar ne pohujšuješ.
Pomembno je, da se počutimo dobro in samozavestno tako v zasebnem kot poslovnem okolju. Sicer še takšna urejenost nima smisla in je prazna, če je ne dopolnjuje notranja urejenost in tisti lesk v očeh.
Oči so ogledalo duše in hkrati najlepši kos oblačila, če iz njih sijeta iskrenost in ljubezen.
Preberite še:
Zakaj vzdrževati red in biti urejen? Takole pravijo svetniki
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Delo na katoliški televiziji mi že samo po sebi daje veliko dozo duhovne napolnitve. Pa vendar se mi včasih nakopiči preveč vsega in takrat pobegnem h kateremu od svojih kotičkov. Ponavadi je to kakšna stara cerkvica s pokopališčem na podeželju, še posebej imam rada tiste odmaknjene v Istri, kjer se zaradi poletnega dela tudi veliko nahajam.
Tam se pod kakšnim starim drevesom v tišini in miru preprosto pogovarjam z nebeškim Očetom. Ti pogovori so lahko dolgi, včasih polni solz, drugič smeha, zahvaljevanja in filozofiranja, vsakič pa mi dajo moč, da se vrnem v ta kaotični svet in grem pogumno in neustrašno naprej, ker vem, da nisem in nikoli ne bom sama.
Preberite še:
Zakaj je duhovni spremljevalec več kot dobra ideja
5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Vse je stvar prioritet. Potrebno je imeti razčiščene pojme, jasno vidne cilje, pogum ter milost slediti svojemu srcu. Če bi rekla, da je to lahko, bi lagala. Sem pa ena od tistih ljudi, ki moram slediti srcu, kar pomeni, da ne obžalujem ničesar in si vedno znam najti čas za tisto, po čemer hrepeni moje srce. Ob tem je lahko kdo razočaran, lahko da ne izpolnim pričakovanj drugih, včasih celo škodim sama sebi, toda zvečer lahko mirno zaspim, ker sem ostala zvesta sebi oz. stvarem, ki mi veliko pomenijo.
6. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Zame služba ni služba, ampak je moje poslanstvo, življenje. Neizogibno je torej, da delo in težave vedno nosim s seboj. Kar pa še ne pomeni, da vplivajo na moj odnos do sveta in ljudi.
Spominjam se študijskih let, ko smo bili nekega nedeljskega popoldneva z družino na sprehodu in bila sem zelo živčna in nerazpoložena, ker me je naslednji dan čakal težek izpit. Takrat mi je oče rekel: “Dovolj je dnevu lastna teža.” Besede so se mi močno vtisnile v spomin in tudi zdaj, ko mi morda kdo reče, da je kaj zelo brezskrbno in malomarno od mene, me ravno ta vera, ta “brezskrbnost” popolnega zaupanja Gospodu, ki je skregana z vso človeško logiko, najbolj osvobaja in opogumlja, da mi ni treba skrbeti, ker “Gospod bo poskrbel”.
Preberite še:
Ne dovolite, da bi mrki in negativno nastrojeni ljudje uničili vaše razpoloženje
7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Moja družina je krivično zapadla v hudo finančno stisko. Pred tem je bilo vsega v izobilju, potem pa smo zaradi vsesplošne gospodarske situacije v gradbenem sektorju kot družinsko podjetje izgubili skoraj vse, prišlo je tako daleč, da dobesedno nismo imeli več niti kaj jesti.
V takšnih situacijah družine ponavadi začnejo razpadati, odnosi se krhajo, vera upada, pri nas pa je bilo ravno nasprotno. Stopili smo skupaj in se še tesneje povezali v veri. Marsikdo bi takrat podvomil o Bogu, zakaj so nas morale doleteti te krivične preizkušnje, nam pa je dal Bog moč, da smo to prebrodili, odprl je okno tam, kjer so se vrata zaprla. Zdaj lahko priznam, da sem Bogu za to zelo hvaležna.
Spoznala sem, kdo so pravi prijatelji, ki te ne zapustijo v stiski, kdo so tisti, ki znajo posoditi in za to ne pričakujejo uslug, ter kdo me ima resnično rad zaradi mene same in ne zaradi tega, kar imam oz. kakšen naziv imam. Posebej pa sem spoznala, da sem iz tega izšla močnejša, da za svoje delovanje ne potrebujem cone udobja in da z vsako novo stvarjo, ki jo preizkusim in pri tem premagam strah, postajam nezlomljiva in neomajna v veri. Gospod ve, koga vreči v morje, in bo plaval. 😉
Preberite še:
5 nasvetov za dober prijateljski pogovor
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Na svetu je 7,7 milijarde ljudi, od tega je približno polovica moških, en pravi se bo že našel zame … potem slaba volja ponavadi mine. 🙂 Za vse ostale težave pa globoko vdihnem in rečem: “Gospod, moja svobodna volja je tvoja, vse ti prepuščam, ti naredi tako, da bo prav!” in grem z zaupanjem naprej.
9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Tik preden zaspim, imam navado zmoliti Sveti angel. Kot zanimivost pa vedno namesto “varuh moj” vstavim ime nadangela Mihaela, tako me je še čisto majhno naučila teta in je ostalo z menoj vse do danes. Včasih prav ne morem zaspati, če slučajno pozabim na to.
10. Biti ženska je lepo, ker … ?
… prinašamo nežnost, sočutje in ljubeznivost. Ker imamo blagoslov podarjati življenje, ga ohranjati ter negovati. Imamo poseben čut zaznavanja subtilnih signalov žalosti in potrtosti in moč to odpraviti že s pogledom, nasmehom ali dotikom. Ker so naše roke opora, naše naročje ves svet, naš pogled ljubezen in naša duša sonet. In ker nas gubice še polepšajo, starost omehča, vera in molitev pa neutrudno spremljata sad, ki smo ga zasadile na tem svetu v varen nebeški pristan.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
