Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Je to črka, za katero Slovenci ne vemo, ali bi jo ljubili ali sovražili?

SYNESTHESIA
Romrodphoto - Shutterstock
Deli

Pri črki oziroma bolj pravilno glasu v se zdi, kot da Slovenci ne vemo, ali bi ga ljubili ali sovražili

Številni jeziki imajo pogosto lastnost, da ne poznajo kakšnega glasu. Italijanščina, recimo, ne pozna glasu h. Če je človek v latinščini homo, je v italijanščini uomo, čast je v latinščine honor, v italijanščini onore. Glas oziroma, kot se strokovno reče, glasnik ali fonem h torej odpade. Nasploh imajo sodobni romanski jeziki veliko preglavic z izgovorjavo glasu h.

Preberite še: Je to črka, brez katere Slovenci ne moremo preživeti?

Prekmurske težave z glasom h

Glasu h recimo ne pozna tudi eno od slovenskih narečij – prekmurščina. Tam glas h najpogosteje nadomešča glas j. Tako je meh po prekmursko mej, kruh je krüj, grah je graj in lahko je lejko. Ali pa je glas h izpuščen: hiša je iža.

Vseslovenske težave z glasom v

Glas h povsod drugje v slovenščini poznamo, ima pa slovenski jezik pogosto “težavo” z enim drugim glasom, namreč z glasom v. V slovenščini tako za razliko od drugih slovanskih jezikov pogosto izpade glas v.

Preberite še: Ali veste, od kod izvira slovenska beseda cerkev?

Stvoril postane storil

Ta pojav lahko opazimo že v Brižinskih spomenikih oziroma Freisinških rokopisih, ki so bili zapisani okoli leta 1000, morda na podlagi besedila, ki je nastalo že stoletje prej. V teh rokopisih najdemo tudi besede stvori ali stvoril. Toda enkrat je v rokopisu zapisana tudi oblika brez glasu v – storiti. Ta oblika je v slovenščini pozneje popolnoma prevladala. Glas v je v izpeljankah iz praslovanske besede stvoriti v slovenščini ostal le v besedah stvar ali ustvarjati.

BRIŽINSKI SPOMENIKI
PD

Četrti in trdi

Jezikoslovci pojav izpadanja glasu v umeščajo od 10. stoletja naprej (zlasti, če je bil v na začetku besede ali del sklopa tv). Takrat je iz splošno slovanskih besed četverti nastal slovenski četrti, iz tvrdi slovenski trdi. Pri preostalih slovanskih jezikih do tega ni prehajalo: na primer trdi je v poljščini twierdzi, v češčini tvrdí.

Preberite še: Ali veste, kakšni sta starodavni slovenski besedi za angele in molitev?

Beseda trdi

Če se še malo pomudimo pri besedi trdi. Veliko jih meni, da je slovenska beseda za firmo tvrdka. A v resnici je tvrdka prevzeta iz hrvaščine, kjer je tvrtka izpeljanka iz besede tvrd. To je dobesedni prevod nemške besede firma (podjetje), ki je nemška popačenka italijanske besede fermo, kar pomeni trden. Tvrdka je torej srbohrvatizem.

Lah, lasje in skozi

Glas v je v slovenščini v primerjevi s praslovanščino in preostalimi slovanskimi jeziki poleg primerov trd, četrtek in storiti izpadel med drugim še pri naslednjih besedah: Lah (srbohrvaško Vlah), las oziroma lasje (češčina vlasy), last (srbohrvaško vlast), oskruniti (ukrajinsko oskvernyty), hrast (praslovansko hvorst, rusko hvorost), škorec (rusko skvorec), zagozda (iz zagvozda) in skozi (rusko skvoz‘).

Glas v je – ne samo v slovenščini, ampak pogosto tudi v drugih slovanskih jezikih – izpadel tudi pri besedah obara (obvara), obleka (obvleka), oblak (obvlak), obod (obvod), obesiti (obvesiti) in oblast (obvlast). Prav tako je izpadel pri besedah nalašč (iz staroslovenske besede na vlašč), kljub (iz vkljub), zgled (iz vzgled), zdramiti (vzdramiti), raskav (vraskav), resje (vresje),  zglavje (vzglavje) in znak (vznak).

Preberite še: “Presenečena sem bila, koliko Slovencev v ZDA ima doma svojo narodno nošo”

Potica in vesolje

Prav tako naj bi izpad glasu v pripeljal do besede potica. Najprej je bila povitica, ta naj bi se preoblikovala v potvico, po izpadu glasu v pa je nastala potica. Po starejših razlagah naj bi beseda vesolje nastala iz besed ves in voljni, to je vesvoljni. Po izpadu glasu v pa je nastalo vesolje. Po novejših razlagah je beseda vesolje prišla iz besed ves in naseljeni, to je ves naseljeni svet.

V slovenščini poznamo besedi vlak in vladika, a je prva sposojenka iz češčine, druga pa iz srbohrvaščine. Je pa glas v ostal pri besedah vlakno, vzlet, vljuden, vleči in vzgon.

POTICA
SHUTTERSTOCK

Kako so nastale Benetke

Za nekatera slovenska narečja je značilen tudi pojav, ki se mu strokovno reče betacizem, to je zamenjava glasu v z glasom b. Tako je v nekaterih primorskih narečjih vino bino oziroma bin, povem pa je pobien. Betacizem je kriv, da italijanskemu mestu Tarvisio po slovensko rečemo Trbiž, mestu Venezia Benetke, deželi Veneto pa Benečija.

Betacizem je značilen tudi za nekatera koroška narečja, kjer so krave krabe, njive gnibe in veja beja.

Preberite še: Prekmurski Slomšek, ki je branil pravice Slovencev

Dodajanje glasu v

A slovenščina glasu v ni samo izpuščala in spreminjala v glas b, ampak ga je tudi dodajala tja, kjer ga praslovanščina ni poznala. Tako bi lahko malce pesniško rekli, da slovenščina glas v hkrati ljubi in sovraži. Tako je bila votlina izvirno otlina, votel otel, vohati ohati, vogal pa ogal. Podobno je iz Ogra nastal Voger. Od tod priimek Vogrinc ali Vogrinec.

Glas v dodajajo zlasti narečja na vzhodu Slovenije: v Prekmurju je tako apno vapno, upati vüpati, usta so vüsta, jutro vütro, uho vüho. Glas v oziroma w dodajajo tudi drugod po Sloveniji. Oko se ponekod izgovarja woko, okno je woken in podobno.

Glavna vira: Marc L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika; Anton Breznik, Slovenska slovnica

 

Preberite še: Dvakrat je poskušal storiti samomor, nato se je naučil živeti z boleznijo

Preberite še: Sezona prehladov je tu. Kako si lahko pomagamo z domačimi zdravili?

Preberite še: “Ženske imamo moč žalost odpraviti že s pogledom, nasmehom ali dotikom”

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.