Na nedavnem srečanju v Varšavi so se predstavniki poljske škofovske konference dogovorili, da bodo začeli škofijsko fazo beatifikacije staršev svetega Janeza Pavla II. Na spletni strani so zapisali:
Poljska škofovska konferenca se je dogovorila, da nadškofija v Krakovu začne postopek beatifikacije staršev Janeza Pavla II. – Karla Wojtyle [st.] in Emilije, rojene Kaczorowska.S tem se odpira priložnost, da od Svetega sedeža zahteva, da začne postopek na škofijski ravni.
Preberite še:
Sveti Janez Pavel II., kot ga še niste videli
Svetnikovo občudovanje staršev
Janez Pavel II. je imel svoje starše zelo rad, občudoval jih je. Oni, zlasti oče, so zaslužni za njegovo poklicanost v duhovništvo.
Poljak Eryk Łażewski je za Aleteio pred dvema letoma napisal članek (v angleški različici ga najdete tu), v katerem je predstavil izjemen primer svetosti, ki so ga nekdanjemu papežu dali njegovi starši. Predstavljamo nekaj poudarkov iz njegovega odnosa s starši.
Preberite še:
Molitev Janeza Pavla II. k ljubljeni čenstohovski Mariji nagovarja tudi danes
Preprosta družina s trdnimi temelji
Bili so pobožna krščanska družina. Dan so začenjali s sveto mašo, molili so pred vsakim obrokom, zvečer pa poslušali odlomke iz Svetega pisma, ki jih je prebiral oče.
Ko je bil Karol majhen, je nanj največji vpliv imela njegova mati. Čeprav je bila z njim na zemlji zelo kratek čas – umrla je še pred njegovim devetim letom, stara 45 let – je brez dvoma podedoval njeno sočutje do sosedov, optimizem in veselje ter spretnost za pripovedovanje šal. Kot je sam papež priznal v knjigi Dar in skrivnost, je bil prispevek matere Emilije k njegovi verski vzgoji “nedvomno globok”.
Vpliv matere na dečka Karla se je sčasoma zmanjšal zaradi stopnjevanja njene bolezni. Tako gospodinjska opravila kot tudi vzgojo najmlajšega otroka je postopoma prevzel njen mož Karol. Po ženini smrti se je v celoti posvetil skrbi za svojega 9-letnega Loleka, kot so v mladosti klicali papeža. Da bi imel več časa za dečka, se je predčasno upokojil in se ni nikoli vnovič poročil.
Preberite še:
Zakaj mora po besedah sv. Janeza Pavla II. delu vedno slediti počitek
Neločljiva oče in sin
Sin in oče sta postala neločljiva. Po šoli, ob nedeljah ali verskih praznikih sta se sprehodila po ulicah Wadowic, se povzpela na bližnje vrhove gora, občudovala pokrajino in se pogovarjala. Nič nenavadnega torej ni, da se je papež leta pozneje teh trenutkov spominjal takole: “Leta mojega otroštva in mladosti so predvsem povezana s figuro mojega očeta.”
Sveti papež očeta opisuje kot zelo zahtevnega do sebe in zelo skrbnega pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Imeli so ga za “moža visoke kulture, angelsko dobre narave in potrpežljivosti”. Bil je velik domoljub, ki je to ljubezen skrbno prenašal tudi na sina.
V knjigi Fant, ki je postal papež, se ga papež spominja takole: “Oče je bil čudovit človek. Skoraj vsi moji otroški spomini so povezani z njim. Hudi udarci, ki so ga v življenju zadeli, so mu odkrili brezmejne duhovne globine in žalost se je prelila v molitev. Že dejstvo, da sem ga videl poklekniti, je odločilno vplivalo na moja mlada leta.”
Zanimivo je, da je bil oče mladega Karla vzor neprekinjene molitve; Janez Pavel II. je njegov zgled označil za “prvo domače semenišče”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.
Preberite še:
Kako si z rožnim vencem lahko razložimo sveto obhajilo
Preberite še:
Dvakrat je poskušal storiti samomor, nato se je naučil živeti z boleznijo
Preberite še:
Ritem srca 2019: “Ohranimo vzdušje današnjega večera tudi takrat, ko nam bo težko”
