Pred kratkim sem se pogovarjala z znanko o tem, kako zelo nezadovoljni so mnogi ljudje. Obiskala je svojo teto v domu za starejše in ta ji je pripovedovala svojo življenjsko zgodbo, ki gotovo ni bila vedno lepa, a je vse to pogumno prestala.
Nazadnje je ugotovila: “Zdaj pa še to, da sem v domu. Kako naj bom vesela.” Znanka ni vedela, kaj naj odgovori. Pričakovala je, da ji bo rekla približno tako: “Zdaj sem končno lahko brez skrbi, preskrbljena z vsem, brez kakšnih nadlog.” Ne, teta je samo še vedno bolj nezadovoljna.
Delo, ki mu ni videti konca
Ob tem mi je prišla na misel gospa, ki sem jo srečala pred nekaj leti. Imela je lepo družino, dva odraščajoča otroka, moža, ki je bil videti zelo skrben in pozoren. Služba je ni preveč utrujala, morala je samo zdržati od osmih do štirih popoldne.
Pričakovala bi, da je s svojim življenjem zadovoljna. Pa mi je ogorčena hitela pripovedovati: “Ves dan delam, pa nimam nič od življenja.” Ne vem, kaj je počela doma, s svojima otrokoma in z možem. Čutila sem samo, da živi v prepričanju, da nima nič od življenja. Želela sem ji samo reči, da je to tudi nekaj, če ima pozornega moža in dva zdrava otroka. Pa ni hotela nič slišati.
Pričakovanja, ki se ne izpolnijo
Takšnih zgodb bi lahko naštela zelo veliko. Žal mi je za vse te ljudi, ki so s svojim življenjem tako zelo nezadovoljni. Kaj so od življenja sploh pričakovali, kaj so naredili, da bi si življenje uredili tako, da bi jim bolj ustrezalo? Človek res ne more in ne sme pričakovati, da bodo vse samo drugi urejali zanj. Vsak ima svobodo in tudi nalogo, da kaj naredi tudi sam.
Preberite še:
Kako najti smisel svojega življenja?
Kaj pomeni, da nimaš nič od življenja? In kaj bi hotel imeti? Žal ne znamo videti vseh drobnih in manj drobnih stvari, ki jih prinaša življenje in nas lahko osrečijo in razveselijo. Za to niso potrebne velike stvari, za to tudi ne potrebuješ veliko denarja. Vendar se moraš že od malega učiti, da jih vidiš in ceniš.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 40.
