Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Podzemna cerkev sredi avstralske divjine je bila zgrajena kot zatočišče pred vročino

Coober Pedy Catholic Church
Deli

Katoliško Cerkev sv. Petra in Pavla so ročno izkopali v rudarskem mestecu Coober Pedy

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Včasih se zdi, kot bi ob izhodu iz cerkve stopili v peklenski ogenj. To vsekakor velja za katoliško Cerkev sv. Petra in Pavla v mestecu Coober Pedy sredi avstralske divjine.

V Coober Pedyju, oddaljenem majhnem rudarskem mestu sredi puščave v Južni Avstraliji, lahko temperature narastejo tudi do 50 stopinj Celzija.

Preberite še: V Italiji so v kraški jami zgradili posebno osmerokotno cerkev

Odkar je bilo mesto naseljeno leta 1915, potem ko so na tem območju odkrili opale, so njegovi prebivalci iskali zatočišče pred vročino na istem kraju, kjer kopljejo opale – pod zemljo. Ime mesteca pravzaprav izvira iz besed krajevnega jezika aboriginov kupa (beli človek) in piti (luknja).

Mnogi izmed 1.700 domačinov živijo v podzemnih hišah in pod zemljo celo opravljajo verske obrede. Cerkev sv. Petra in Pavla, zgrajena leta 1967, je ena izmed petih podzemnih cerkva v mestu.

Preberite še: Ta cerkev iz 9. stoletja je eden najlepših primerov predromanske arhitekture

Majhna, na roke izkopana cerkev je včasih bolj natrpana s turisti kakor domačini, saj je mestece v zadnjih letih postalo priljubljen turistični cilj. Potovalni vodič Lonely Planet značilnega obiskovalca Coober Pedyja opisuje kot človeka, ki išče edinstveno izkušnjo:

“Ob rojih muh in brez enega samega drevesa, na poletni dan, ko termometer kaže 50° Celzija, ob domačinih, ki živijo v jamah, in ob zarjavelih razbitinah avtomobilov se vam bo morda zazdelo, da ste prispeli v postapokaliptično puščavo – ki pa je zelo zanimiva!”

Po obisku v Cerkvi sv. Petra in Pavla lahko obiskovalci Coober Pedyja preizkusijo svojo srečo pri iskanju opalov, saj mesto ponuja nekaj javnih površin, kjer je to početje dovoljeno tudi turistom.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja AleteiePrevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič. 

Preberite še: “Čas, ki ga preživimo na peš romanju, je v bistvu prestiž, ki si ga človek nameni sam zase”

Preberite še: Naj ta nadležna razvada na prvem zmenku ne uniči vseh vaših razmerij

Preberite še: A pri vas tudi zbirate trgovčeve nalepke?

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.