Vemo, da so naši mali nadebudneži lahko kar izbirčni jedci. To se lahko kaže tako, da imajo dokaj omejen nabor hrane, ki jo jejo, lahko pa pripelje tudi do skrajnosti, ko nikakor nočejo poskusiti prav ničesar, razen tistih nekaj jedi, ki jih marajo.
Preberite še:
Sezona prehladov je tu. Kako si lahko pomagamo z domačimi zdravili?
Premislimo o tem, zakaj nam je to pomembno
Najprej moramo kot starši sami pri sebi razčistiti, zakaj si želimo, da bi naš otrok jedel več jedi, kot jih uživa trenutno. Gre za to, da bi radi naredili dober vtis na druge, recimo na stare starše, prijatelje, s katerimi obedujemo, morda na starše v vrtcu? Gre za to, da vztrajamo pri svojih principih, da se nam preprosto zdi, da je tako prav in pika? Ali pa ima otrok dejansko tako omejen nabor hrane, da z njim težko dobi nujno potrebna hranila in si želimo, da bi se prehranjeval bolj zdravo?
Starši se moramo zavedati, da lahko kakršnokoli siljenje pri otroku vzbudi še večji odpor. Pravzaprav nikakor ne moremo nadzorovati oziroma otroku vsiliti grižljaja hrane, če njemu ni do tega. Zato je zelo pomembno, s kakšnim miselnim “ozadjem” se lotimo širjenja njegovega prehranskega obzorja.
Preberite še:
Ste vedeli, da je čokolado v Evropo pripeljal duhovnik?
Če bomo do tega pristopali sproščeno, morda celo skozi igro, lahkotno in brez prisile, obstaja dosti večja možnost, da bo otrok odprl usta in poskusil tudi nekaj, česar do zdaj še ni hotel poskusiti.
Zgledi vlečejo!
Zelo pomembno je, da smo pri uvajanju novih okusov pri otroku dosledni, saj so otroci inteligentni in najbolj jih prepriča prav naš zgled. Težko bomo dvoletniku ponudili brokoli ali košček melone, medtem ko nas bo gledal, kako sami grizljamo čips ali čokoladen piškot. Tudi šestletnik se bo uprl “pridigam” o zdravi prehrani, medtem ko bomo odpirali bonboniero.
Super je, če otrok lahko pri svojih bratcih ali sestricah vidi, kako jejo nekaj, česar sam še ni poskusil – dejansko je tovrstno poskušanje v družbi najboljši način, da nekaj novega poskusi tudi sam. Tudi on bo namreč želel postati del ekipe, pa tudi če to pomeni, da bo poskusil hrano, ki je sicer ne bi.
Preberite še:
Na kaj moramo biti pozorni, ko organiziramo piknik
Hrana, ki jo želimo uvesti, naj bo na dosegu roke in na vidnem mestu
To je še posebej pomembno takrat, ko želimo, da naš otrok jé manj sladkarij, bele moke ali slanih prigrizkov, namesto tega pa več zelenjave, sadja, suhega sadja, oreščkov in zdravih prigrizkov. Na kuhinjski mizi naj bo tako vedno skleda z nekaj sadja (npr. jabolko, slive, banana, mandarine …), da si jo lahko zaželi ali vzame, ko pride trenutek lakote.
V višji kozarec lahko pripravimo polnozrnate grisine in na trakove narezan korenček, v manjšo posodico pa orehe, lešnike, rozine, mandlje, arašide, indijske oreščke. Tudi za starejše otroke, ki čez dan pridejo v kuhinjo, da bi pojedli kakšen prigrizek, je to zelo dobrodošlo, saj se bodo ustavili in posegli po zdravih prigrizkih, ki jih bodo takoj zagledali. Tako pa bo možnost za to, da bi si zaželeli sendvič, piškote ali čokolado, precej manjša.
Preberite še:
8 uporabnih nasvetov, kako zmanjšati sladkor v prehrani
Nov okus uvedimo kot del večje jedi
Ta nasvet pravzaprav poznamo vse mame, saj se ga držimo, ko uvajamo gosto hrano in nove okuse pri dojenčkih. Velja pa tudi za nekoliko večje otroke in malčke. Če želimo otroke spoznati z nekoliko drugačnim, bolj specifičnim ali eksotičnim okusom, pripravimo jed, ki ne vsebuje zgolj tega novega okusa, temveč tudi sestavine, ki jih otrok že pozna in mara.
Za uživanje raznovrstnega sadja lahko skuhamo kompot, v katerega damo nov sadež, pripravimo čežano, sadni smuti ali sadno solato (otroci jih naravnost obožujejo). Otrok bo nov okus sicer začutil, a ker ne bo tako zelo izrazit, se bo nanj hitreje navadil in ga vzljubil. Enako velja tudi za zelenjavo – nov okus vključimo v kakšno omako, juho ali solato, sestavljeno iz zelenjave, ki jo otrok že pozna.
Preberite še:
Kaj storiti, ko imate strto srce, ker se je vajino razmerje končalo
Preberite še:
“Življenje zdaj še bolj doživljam kot čudež, kot sem ga prej”
Preberite še:
Rekordna gimnastičarka Simone Biles se naslanja na svojo katoliško vero
