Izraz zelo občutljiva oseba je bil zame veliko odkritje. Izkazalo se je, da doživljam svet drugače. Utrujena sem, ko se preveč dogaja. Preplavljena s hrupom, barvami in številom ljudi. Premalo sem odporna na nenadne spremembe in “premalo odporna”, ko ponoči poslušam dežne kaplje, ki padajo po strešnih oknih, ker se čez dan preveč zgodi ali pa se bo toliko dogajalo naslednji dan.
Preberite še:
Kako lahko svojim mislim pomagamo preprečiti pretirano reakcijo?
Nisem usklajena z drugimi, ker potrebujem več časa, da nekaj izkusim, poimenujem, razumem. V veliko olajšanje mi je bilo, ko sem razumela, da sem zelo občutljiva in da pri tem nisem edina. Da bi občutljivi ljudje lahko dobro delovali, se nam ni treba prilagajati “svetu”, temveč svetu odmerjati naše sposobnosti.
Občutljivost – dragoceno darilo
Da, občutljivost je dragoceno darilo. To je sposobnost opaziti drobne listke, ki se zibljejo na drevesu. Opaziti sence v luži. To je tišina doma, ko se sliši le tiktakanje ure in brenčanje žarnice. To je glasba, ki je ne moreš vedno poslušati, saj ta včasih vzbudi toliko občutkov, da se je težko spoprijeti z njimi.
Občutljivost vam omogoča, da vidite staro žensko, ki nima moči, da bi odprla vrata. Zatemnjene oči blagajnika v trgovini, ki bi se lahko zdele nesramne, ker vas sploh ne gleda. Roko nekoga, ki stresa slušni aparat, skrit za ušesom, plašč, ki diši po juhi, nasmeh, za katerim se skrivajo vlažne oči …
Preberite še:
5 nasvetov za dober prijateljski pogovor
Občutljivost kot radar zbira vse te signale in jih ne neha obdelovati. Omogoča, da se drugi počutijo opažene. Take občutke doživljamo zelo globoko. Po drugi strani pa zaradi svoje intenzivnosti povzroča potrebo po razdalji, da naš “radar” ne bi izgorel.
Manj dražljajev
Prva stvar, na katero moramo paziti, da nas občutljivost ne stane preveč, je zmanjšanje dražljajev. Izbira, koliko zmoremo in koliko bo preveč. Dovolimo si odločitve, ki nas bodo zaščitile pred preobremenitvijo.
Koliko časa želim preživeti na zabavi? S koliko ljudmi naj se pogovarjam? Dialog z vsemi ni obvezen. Če smo utrujeni od zgodb z veliko podrobnostmi, ki se zdijo neskončne, lahko sogovornika spodbudimo, da se osredotoči na del, ki se nam zdi pomemben. Lahko ga vprašamo: “In kaj je za vas najpomembnejše?” Ali pa recite: “Bilo je zabavno govoriti, hvala! Se vidimo pozneje.”
Preberite še:
Ko se želite spočiti, je tole zagotovo boljše od ekrana
Ko poznamo svoje možnosti, lahko izberemo, koliko časa bomo preživeli v prenatrpani trgovini ali kdaj se bomo odpravili tja, da se izognemo gneči. Najdragocenejše namige o tem, kaj bo koristilo naši občutljivosti in kaj jo bo preobremenilo, najdemo v svojem telesu. Glavobol, krč v želodcu, togost mišic, slabost – govorijo nam o tem, česar ne želimo veliko in za kaj nimamo moči. Veliko pomaga, da preverimo, kako nekaj počnemo, kaj oziroma kdaj je bilo preveč in kaj moramo storiti, da se vrnemo v ravnovesje.
Trenutek tišine
Dobro se je naučiti, kaj pomaga pri regeneraciji. Poiščite trenutke varnosti in tišine. Vredno se je vprašati, kaj to pomeni za vas. Vožnja z vlakom? Sprehod do vašega najljubšega kraja? Poslušanje glasbe? Topel čaj in prebiranje časopisa? Zahvaljujoč temu se lahko naučite zdraviti sebe na način, ki je poln skrbi zase in nežnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petkovič.
Preberite še:
“Po 40 letih se imava še raje, kot sva se imela na začetku”
Preberite še:
“Vse mi je bilo povrnjeno, ko mi je bolnik podaril nasmeh”
Preberite še:
Kakšen je bil vsakdanji urnik Janeza Pavla II. v najstniških letih?
