Aleteia
Tor, 27. oktobra |
Sveta Sabina Avilska
Blogi

Zastonjska pomoč?

HANDS

Rawpixel.com - Shutterstock

Patricija Kavčič - objavljeno 26/10/19

Kar naprej govorimo o prostovoljstvu, prostovoljni pomoči bližnjemu, vodenju skupin in organizaciji dogodkov. Ljudje se radi odzovemo vabilu, priskočimo na pomoč in za vse skupaj seveda ne pričakujemo nobenega povračila ... Pa je to res?

Vse pogosteje na družbenih omrežjih poleg prošenj za prostovoljno pomoč na dogodkih videvam velike pripise v smislu: “Vsi prostovoljci prejmejo potrdilo o prostovoljnem delu, majico dogodka, vodo in malico.” Ne vem, kaj od naštetega je najpomembnejše, ampak vse skupaj zveni zelo privlačno. Takoj pomislim, da se izplača (čeprav potem že čez nekaj trenutkov odgovorim, da se zaradi teh stvari pač ne).


EMA IN ŽAN PIRNAR

Preberite še:
Po prostovoljski izkušnji: “Madagaskar ukrade srce”

Torej delo vendarle ni povsem prostovoljno? Sprašujem se, koliko prostovoljcev bi se odzvalo, če bi v oglasu pisalo le: “Vsi prostovoljci prejmejo novo izkušnjo in lep spomin.” Je organizatorje strah, da nihče ne bi z veseljem prišel, če se ne bi izplačalo?

Čokolada v zahvalo

In še primer iz čisto drugega okolja. Starejša gospa, ki ji občasno (prostovoljno) pomagamo, vedno (ampak res vedno!) meni, da nam mora nekaj podariti v zahvalo. Ne glede na vse naše obširne razlage, da nočemo nikakršnega plačila, ji to ne gre v račun. “Pa saj je samo čokolada,” pravi. Res je.


ANA KAVČNIK

Preberite še:
Prostovoljna gasilka: “Ko zapiska pozivnik, pustiš vse in greš”

Toda s tem (nehote?) sporoča, da je zanjo taka zahvala edina primerna. Se moramo potem mi, ko nam ona tu in tam priskoči na pomoč, zahvaliti na enak način? Je ona užaljena, ker ji mi nikoli ničesar oprijemljivega ne damo v zahvalo? Mi namreč medsebojno pomoč razumemo kot niz dejanj, kjer nihče ne šteje “točk” in dolgov …

Iskreno? Včasih tudi jaz začnem računati … Mislim, da vsak kdaj pride do točke, ko ima vsega dovolj in dobi občutek, da je prostovoljno delo zaman. Da ne izgubimo volje in smisla, se radi nahranimo z besedo zahvale. Kar je razumljivo – besede, seveda tiste iz srca, človeku dajo ogromno zagona. In ostanejo! Zato si namesto majic in potrdil raje podeljujmo iskrene poglede in besede.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 42. 


WILLIAM SHAKESPEARE

Preberite še:
Obstaja precej dokazov, da je bil Shakespeare katoličan


AVAH PARKINS

Preberite še:
Kako je 9-letna deklica priskočila na pomoč ustrahovanemu sošolcu


S. METKA KASTELIC

Preberite še:
“Šele ko občutimo pomanjkanje, takrat znamo dati stvari pravo vrednost”

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
prostovoljstvo
Top 10
father and daughter
Cerith Gardiner
Fotografije očeta in hčere skozi leta, ki so ...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
GABRYSIA, KLARA, ROBERT
Dominika Cicha
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil do...
NEWBORN
Lucija Čakš
Če teh imen ne boste uporabili, vam bodo otro...
web 3 martin golob vlog 47
Martin Golob
Če ne ubogaš, lahko hitro narediš zdraho in p...
web 3 martin golob
Lojze Grčman
Martin Golob in njegovi kartonasti "župljani"
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.