Carlo Acutis, častitljivi božji služabnik, je bil najstnik našega časa, ki je vse svoje moči zastavil za en sam cilj: nebesa. Dosegel jih je po hudi bolezni po zgolj 15 letih življenja Carlo Acutis je bil izjemen deček že od rojstva. Rodil se je v Londonu, kjer je družina bivala zaradi dela njegovih staršev. Pozneje so se preselil v Milano. Že od majhnega je izkazoval poseben odnos do Jezusa tako, da mu je, ko so šli mimo kakšne cerkve, poslal poljubček. Kmalu pa je začel svoji mami Antoniji postavljati vse bolj resna teološka vprašanja.
Preberite še:
Mama častitljivega Carla Acutisa pravi, da je bil sin njen mali rešitelj
Ker ni bila iz verne družine in s tega področja ni imela znanja, želela pa je odgovoriti na njegova vprašanja, se je začela izobraževati. Včasih se je po nasvet ali odgovore odpravila tudi h kakšnemu duhovniku v drugo mesto.
Mali genij
Ker pa je bil Carlo mali genij, je mamo spravljal v zadrego tudi s strokovnostjo na področju računalništva. Pravi, da se je sam naučil zahtevnih strokovnih računalniških programov, s katerimi je nato pomagal sošolcem pri učenju in pri postavljanju spletne strani v župniji. Ko je bil še v osnovni šoli in mu strokovne knjige na temo programiranja, ki jih je imel, niso bile več v izziv, sta jih z mamo kupovala v knjigarni univerze.
Preberite še:
Tako mlad pa že svetnik!
Duhovna rast ob evharistiji
Pri sedmih letih je bil Carlo duhovno tako zrel, da je s posebnim dovoljenjem pristopil k prvemu svetemu obhajilu. Od takrat dalje je sveto mašo obiskoval vsak dan, prav tako je vsak dan prejemal tudi obhajilo. Pred mašo ali po njej je nekaj trenutkov posvetil češčenju Najsvetejšega. Zaradi mamine službe so kot družina veliko potovali. Mama Antonia še danes z nasmeškom pripoveduje, kako je morala izbirati hotele blizu cerkva, da bi lahko Carlo vsak dan obiskal sveto mašo.
Duhovnik, pri katerem se je Carlo redno tedensko spovedoval, pripoveduje, kako je iz tedna v teden duhovno in osebnostno napredoval. Njegov napredek je pripisoval vsakodnevnemu prejemanju obhajila. Globoko ga je nagovarjala njegova preprostost, dobrosrčnost in predanost evharistiji. Zaradi izjemnega verskega znanja je verouk poučeval že pri 11 letih.
Preberite še:
6 krajev, kjer so se zgodili evharistični čudeži
Carlova zapuščina
Zadnja leta življenja je Carlo posvetil raziskovanju, zbiranju in urejanju dejstev o evharističnih čudežih. Zaradi tega sta z mamo veliko potovala in obiskovala cerkve, svetišča ali kraje čudežev – tudi tiste najbolj oddaljene.
S pomočjo računalniškega znanja je nato oblikoval spletno stran, ki je po njegovi smrti obšla svet. Tako še danes vsemu svetu sporoča, da je bila evharistija zanj hrana in smisel življenja in da je po njej možno priti v nebesa. V mnogih je njegovo delo in življenje prebudilo vero in jih spodbudilo v novo življenje.
V fotogaleriji si preberite nekaj njegovih misli:
Preberite še:
Obstaja precej dokazov, da je bil Shakespeare katoličan
Preberite še:
Kako je 9-letna deklica priskočila na pomoč ustrahovanemu sošolcu
Preberite še:
“Šele ko občutimo pomanjkanje, takrat znamo dati stvari pravo vrednost”
