Sredi noči se v zakonski spalnici mladih staršev pojavi tašča. Malo skuštrana, ogrnjena v plet in s copati na nogah (mlada dva sta imela ločen vhod v svoj del stanovanja) nejevoljna vpraša snaho: “Zakaj ne vstaneš in ne umiriš otroka, ali ne slišiš, da se dere?”Otrok, ki je tisto noč tako vneto jokal, je bil moj mož. In mlada snaha, ki ji je tašča sredi noči vdrla v spalnico, je moja tašča. Po poroki sta si z možem ustvarila dom v hiši njegovih staršev, v kateri sta poleg mame in ata živeli še dve mladi družini. Vedelo pa se je, kdo nosi hlače v tej razširjeni družini. In mami mojega moža gotovo ni bilo lahko. Lahko ni bilo niti njenemu možu, ki se je čutil razpetega med ženo in materjo. To so bili težki časi, ko je bilo treba preživeti in se o pomenu medsebojnih odnosov ni prav veliko govorilo.
Preberite še:
Moderna babi razkriva, kakšna je dobra tašča
Ali bomo zmogli živeti skupaj?
Ko sva se z možem še v času skupne hoje pogovarjala o tem, kje bova živela po poroki, sem bila neomajna: šla bova na svoje! Življenja več generacij pod isto streho nisem poznala. Nisem prilagodljiv človek in želim imeti svoj red. In ne želim se boriti za pozornost svojega moža z nobeno drugo žensko. Ob vseh anekdotah, ki sem jih slišala o pokojni mami Pavli, si niti predstavljati nisem mogla, da bi prišla v hišo, kjer je nekoč vladala ženska roka.
Preberite še:
Praktični nasveti, kako narediti bivanje “tastarih” in “tamladih” pod isto streho čim lepše
Človek obrača …
A potem so se okoliščine spremenile. Možev oče je odšel v večnost. Mama je z najmlajšim sinom ostala sama v veliki hiši. Midva sva ugotovila, da še lep čas ne bova dovolj kreditno sposobna, da bi si rešila stanovanjski problem z lastno nepremičnino. In po letu življenja v najemniškem stanovanju sva začela razmišljati o tem, da si urediva svoj dom v hiši njegovih staršev.
Preberite še:
Tudi vam tast in tašča neprestano vdirata v stanovanje?
Svoje želje sva napisala na papir in jih predstavila mami. Potem smo se pogovorili, našli kompromis in začeli s prenovo. Pred selitvijo smo dorekli tudi pravila skupnega sobivanja (ločen vhod, delitev stroškov, samostojno gospodinjstvo …).
Učenje medsebojnega spoštovanja
Še tako dobro zastavljena pravila pa ne morejo rešiti vseh situacij, ki se zgodijo v sobivanju. Zato je po mojem mnenju to mogoče zgolj v primeru, ko sta obe generaciji sposobni spoštljive komunikacije ter določene mere potrpežljivosti. Brez prilagajanja namreč ne gre. S petimi otroki živimo v mansardi in mami vsak dan “skačemo po glavi” (dobesedno, včasih pa še kako drugače).
Preberite še:
Kakšno taščo imate?
Ko sem bila enkrat spodaj pri njej, medtem ko so otroci noreli po dnevni sobi, sem imela občutek, da se mi bo hiša podrla na glavo. Hkrati pa se tako jaz kot najini otroci učimo medsebojnega spoštovanja. Tega, da lahko živimo skupaj in se razumemo, tudi kadar na določene stvari gledamo drugače.
Z mamo, recimo, redko prideva skupaj pri debati, ali so otroci dovolj oblečeni. Naučila sem se tudi, da me bo mama, kadar bom sredi zime prišla k njej v kratkih rokavih in zakašljala, takoj ogrnila z jopico ali mi nakazala, naj si okrog vratu zavijem kakšno ruto. Na začetku me je to motilo, zdaj pa si včasih dam ruto okoli vratu, še preden se odpravim nadstropje nižje, pa tega ne jemljem kot konec sveta. Očitno sem se v teh letih tudi jaz malo “obrusila”.
Preberite še:
7 razlogov, zakaj so tašče dragocene
Skupna molitev
Najbolj pa nas združuje to, da molimo drug za drugega. Vsakokrat, ko sem odhajala rodit, je mama sedela z rožnim vencem v rokah. Ko je bila pred kratkim v bolnici, smo z otroki molili za njeno zdravje. Verjamem, da je prav moč molitve tista, ki ohranja ravnovesje v naši medgeneracijski hiši in nas vodi skozi naš vsakdan.
Vir: Družina In Življenje, diz.si.
Preberite še:
“Šele ko občutimo pomanjkanje, takrat znamo dati stvari pravo vrednost”
Preberite še:
Kako je 9-letna deklica priskočila na pomoč ustrahovanemu sošolcu
Preberite še:
“Bog je najbolj pristen v odnosih, po drugi strani pa tam tudi najbolj zahteven”
