Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Bil je v hišnem priporu, bežal pred ognjeno reko, a se je kot Lisjak vselej izvil

RADIO OGNJIŠČE | IZIDOR ŠČEK
Deli

“Afričani so frustrirani, ker vsega tega, kar ima Evropa, nimajo”

Kongo, Ruanda, Burundi in Uganda so misijonarske postaje salezijanca Danila Lisjaka. Videl je ogromno gorja, trpljenja, vojn, bežal je pred vulkanom, stregli so mu po življenju. Ko so ga domači in prijatelji zaskrbljeno spraševali, ali se bo sploh vrnil, jim je kleni Primorec iz Saksida v Vipavski dolini vedro odgovoril, da je on pač Lisjak, se bo že izmotal iz težav. Ves čas neutrudno dela med ljudmi in za ljudi, ne glede na plemensko, rasno in versko pripadnost.

Preberite še: Od ljudi, ki jih srečata v misijonih, se učita, da je treba pomagati nam, Zahodnjakom

Za njim so tudi grozljive izkušnje, denimo izpred 25 let, ko so v Ruandi divjali krvavi spopadi, ki so vodili v genocid nad plemenoma Tutsijev in Hutujcev. Paravojaške milice so mu vzele avtomobil, bil je pogrešan, imeli so ga že za mrtvega. Zaradi nevarnosti, da bi ga dejansko ubili, se je skrival v misijonu, v nekakšnem hišnem priporu, in ni hodil ven.

Po treh tednih sem lokalne oblastnike prosil, če se lahko javim domačim, saj je bil v naši župniji praznik. Da bi povedal, da sem še živ. Nihče ni nič vedel. Vojak, ki me je stražil, me je poznal, saj je bil nekdanji semeniščnik.

Pravočasno svarilo

Danilo je s sodelavci organizacije Catholic Relief Service pomagal skrbeti za hrano in druge potrebe trpečih ljudi. To so bili dnevi groze, ko je smrt prežala na vsakem koraku. Pogosto je bilo treba sklepati tudi moralne kompromise, na primer s konvoja vojakom vreči kakšno vrečo riža. Zelo mu je pomagalo znanje lokalnega jezika ali kak bankovec, ki so ga z ekipo stisnili v roke pripadniku milice. Ko so vsa druga sredstva odpovedala, je segel v žep in vojakom daroval podobico ali rožni venec.

Tako sem jih spomnil na Boga. Da jim je On oblikoval vest, da naj delajo dobro, ne pa ubijajo. To so bile kritične življenjske situacije.

Preberite še: Kdo so in kaj počnejo misijonarke ljubezni?

Več njegovih sobratov duhovnikov in sodelavcev je pokojnih. Tudi o njem so vojaki že govorili, da bo na vrsti za likvidacijo. Na srečo ga je neka sestra pravočasno posvarila. Zato nekaj časa ni hodil iz stanovanja, počakal, da je minilo najhujše, in ostal živ.

LOJZE GRČMAN | ALETEIA

Beg pred lavo

V Kongu je iz hriba nad njihovim misijonom po potresu začel bruhati vulkan. Lava se je valila po pobočju in pod sabo pokopavala drevesa, vse je bilo v dimu. Na srečo so se prebivalci večinoma lahko umaknili dovolj hitro.

Hvala Bogu nas je ognjena reka zgrešila za 100 metrov, a uničeni so bili vodovod, ceste … To je bilo pravo morje lave. Zbežali smo v Ruando, ko smo se vrnili, je bila lava še vroča. Vseeno smo hodili po njej. Ker je deževalo, so zaradi žvepla nastali nevarni hlapi. Številni so se zadušili, niso se mogli umakniti. Vzpostavili smo center, tja se je naselilo 750 družin.

Preberite še: “Preživele bodo le misijonarske župnije, vse drugo bo propadlo”

Tesno povezan s Slovenci

Danilo Lisjak v Afriki deluje že več kot 30 let, skoraj polovico svojega življenja. Poleg oznanjevanja se trudi predvsem, da bi se ljudje na podeželju Ugande lahko čim bolje izobraževali. Zato sta v misijonu Atede zrasli novi osnovna in srednja šola, tudi kot sad Trikraljevske akcije. V okviru oddaje Pustna sobotna iskrica pa so letos poslušalci Radia Ognjišče za bolnišnico, namenjeno predvsem otrokom in materam na območju tamkajšnjega misijona, zbrali več kot 100 tisoč evrov darov.

Nad velikodušnostjo ljudi je Danilo ganjen, obenem pa je kritičen do odnosa nekaterih Evropejcev oziroma Zahodnjakov do Afričanov.

Iz Afrike uvažamo drage kovine, nafto in drugo, uživamo na safarijih, fotografiramo te afriške ljudi kot neke znamenitosti. Oni so frustrirani, ker vsega tega, kar ima Evropa, nimajo. Ne frustrirati, afriškega človeka moramo učiti. Ne pa ga voditi v Evropo, da bo opravljal dela, ki jih mi nočemo. Ta hlapčevski odnos boli. V svojem ‘nenapredku’ se mora afriški človek čutiti enakovreden in enako spoštovan kot mi.

Globalizacija mora biti tesno povezana s solidarnostjo. “Ne moreš nekomu ponuditi pametnega telefona, če še motike ne zna uporabljati, pluga pa še videl ni,” razmišlja Danilo Lisjak, ki ostaja ne glede na občasno zelo težke in zahtevne okoliščine zvest svojemu poslanstvu pomagati ljudem.

 

Preberite še: Zamolčana Slovenka, ki je odkrivala skrivnostna indijanska ljudstva

Preberite še: Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi

Preberite še: “Opažamo, da nas niti naši župljani ne razumejo več. Naša govorica je postala oddaljena”

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.