Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

A molitev za duše v vicah sploh kaj “nuca”?

WOMAN
Deli

Sanje, prek katerih sem dobil znamenje

Včasih se tudi v katoliških krogih sliši dvom v obstoj vic. Kaj šele, da bi dušam v vicah karkoli pomagalo. Če ni nikogar v tej nebeški čakalnici, potem tudi ni nikakršne potrebe, da bi kakšni duši skrajšali čakalno vrsto. Vsak razmišljujoč človek, tudi kristjan, lahko podvomi v obstoj vic. Kaj pa … če je vse res?

Preberite še: Obhajilo – avtocesta v nebesa

Rožni venec za duše v vicah

Bilo je pred dvajsetimi leti. Ko sem bil še mlad. S takratnim kaplanom sva imela večkrat dobre debate. In tako je nekoč, bilo je v mesecu oktobru, nanesla beseda tudi na duše v vicah. V roke mi je stisnil list: rožni venec za duše v vicah. In sem molil. Vsak dan. Skoraj ves mesec. Ponavljal sem besede: “Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje.”

Ni dosti manjkalo, da bi po celem mesecu ponavljanja teh besed skoraj dobil sladkorno. Vsaj tako se mi je zdelo. Saj veste … Bil sem mlad in “sladko srce” ravno ne sodi v besednjak tega časa odraščanja.

Preberite še: Kje ali kaj so nebesa?

Popolnoma brez veze?

Rečem Gospodu: “Veš kaj, moj Bog. Tole se mi zdi popolnoma brez veze. Izguba časa. Reciva takole: do konca tedna bom vsak večer molil ta rožni venec. Če kaj ‘nuca’, bom do konca življenja vsak večer zmolil to molitev. Če pa ne ‘nuca’, potem bom prekinil.”

Zdel se mi je hudo dober dogovor. Izjemna domislica. 100-odstotna zmaga. Zaradi dveh logičnih zadev. Prvič, da taka molitev zagotovo nikomur ne koristi. In drugič, da meni zagotovo ne bo dano znamenje, da koristi. Šah mat. V dveh potezah.

Preberite še: Kako prideš iz vic v nebesa oziroma pekel?

Čudne sanje

Čez nekaj dni, takrat še svojemu dekletu, razlagam, kakšne čudne sanje sem imel. Vozil sem se z avtom proti domu. Bil je lep, sončen dan. Nikogar na cesti. Naenkrat v daljavi zagledam nekaj na cesti. Prepoznam, da gre za človeka. Vedno bliže sem in bliže. Čeprav sem bil že skoraj pri osebi, sem nekako vedel, da je ne bom zbil. Ni bila kot živ človek, ki bi se umikal, bežal, prečkal. Ne, zgolj stala je in čakala. Nisem je zbil. Ampak sem jo “prevozil”.

Pogledal sem jo. Videl sem jo. Bilo je dekle. Staro okoli 15 let. Rjavih las. Oblečeno v belo obleko. Kot so jih imela včasih dekleta za obhajilo. Ali birmo. S tisto belo čipkasto ruto na glavi. Srečal sem njene rjave oči, ki so žarele od sreče. Obraz je bil svetel. Nasmejan. Poln radosti in veselja.

Preberite še: Kako je Magdalena Gornik videla nebesa, vice in pekel

Pogledam svoje dekle. Z odprtimi usti in razprtimi očmi zakliče: “Nehaj! Kar kocine mi gredo pokonci! Kje točno si jo prevozil?” Presenečen nad reakcijo ji opišem kraj: “Na glavni cesti. Tam pri mostičku.” Ona nadaljuje: “Nehaj, no! Nemogoče! Kar kocine mi gredo pokonci! … Veš, kaj se je zgodilo na tem mestu?” Pojma nisem imel. In me pouči: “Pred leti je prav na tem kraju avto do smrti povozil mlado dekle.” Opiše mi jo. Bila je ona.

Dogovor je dogovor

100-odstotna zmaga? Hm. Ne zame, Zanj. In za duše v vicah. Šah mat! V eni potezi. Božja logika res ni človeška logika. Človek mora biti res previden, kakšne dogovore sklepa z Bogom. Zame je bilo to znamenje, dokaz, da molitev “nuca”.

Tako že dvajset let vsak večer molim rožni venec za duše v vicah. Dogovor je dogovor. In ne morem verjeti, a še vedno nimam sladkorne. Pa čeprav kot možakar zelo težko izustim besede: “Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje!” Morda pa imajo besede moža, ki mu je logika bližje kot izlivanje čustev, še malce večjo težo. Ne vem. Vem pa, da “nuca”.

Preberite še: Le zakaj bi Boga zanimale naše “težavice”, ko pa nam sploh ni nič hudega?

V nebeški čakalnici

V teh novembrskih dneh romamo od groba do groba. Vozili se bomo od pokopališča do pokopališča. Čakali na cestah, čakali v trgovini, da kupimo sveče, čakali, da bo konec molitev, maše … Eno samo čakanje.

In razmišljam. Upam, da bo nekoč Gospod usmiljen z mojo dušo in mi ne bo treba predolgo čakati v nebeški čakalnici. Upam, da bo vsaj kdo od otrok dal za mašo in molil za moj dušo in mi skrajšal čakalno vrsto. Upam. Na to, ali bo moja želja uslišana, ne morem vplivati. Kot ne moremo vplivati na skrajšanje čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu. Lahko pa skrajšamo čakalne vrste za nebesa. Molitev za duše v vicah zagotovo “nuca”!

 

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Preberite še: Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi

Preberite še: 11 najlepših rimskih vodnjakov

Preberite še: Zamolčana Slovenka, ki je odkrivala skrivnostna indijanska ljudstva

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Boštjan Koprivec
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več