Jakob Ukmar je bil duhovnik, katehet, bogoslovni profesor, govornik, duhovni pisec, teolog, publicist, narodni voditelj in še veliko več. Kljub preganjanjem in težkim preizkušnjam je ostal neomajen v svoji veri Njegovo življenje se je začelo leta 1878 na Opčinah. Gimnazijo je obiskoval v Trstu, pozneje pa je vstopil v bogoslovje v Gorici. V duhovnika je bil posvečen leta 1901.
Preberite še:
Hoteli so se ga znebiti, a spomin nanj živi še danes
Njegove duhovniške postaje so bile: Bazovica, Rojan, Ricmanje, pri Starem sv. Antonu v Trstu, bil pa je tudi katehet na nemški gimnaziji v Trstu. Tam je bil obtožen “cesarju sovražne propagande” in bil zaradi tega nekaj časa zaprt na Ljubljanskem gradu.
Preberite še:
Lojze Kozar ‒ duhovnik neuničljivega upanja
Študij cerkvenega prava
Na Dunaju je študiral cerkveno pravo, ki ga je sklenil z doktoratom. Leta 1919 se je nastanil v škofijski hiši v Škednju, kjer je ostal vse do smrti. Opravljal je razne škofijske službe. Duhovniki so ga cenili in spoštovali, sam pa si je zelo prizadeval, da bi Slovencem in Hrvatom vrnili pravico do svojega lastnega jezika, ki jim je bila v času fašizma odvzeta.
Zapustil je nad 3.000 skrbno zbranih in ohranjenih govorov, imel je seštete vse svoje spovedi – teh je bilo kar 373.896.
Nekaj iskrivih in pomenljivih misli Jakoba Ukmarja:
V času fašizma
Deloval je v času najhujšega fašističnega divjanja. Svoj pogum je Ukmar pokazal v znamenitem govoru leta 1931 zoper potujčevalno fašistično politiko na Primorskem. Govor je bil napisan v italijanščini za italijanske vernike, v njem je en sam slovenski stavek: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.”
Znameniti pisatelj Alojz Rebula je pozneje zapisal: “Oblegan od črnih srajc, sredi morja fašizma, je ta osamljeni slovenski duhovnik s svojo neustrašnostjo izrekal režimu svoj NE!” Rebula je bil že takrat prepričan, da se bo Ukmar nekoč pridružil Slomšku, Baragu, Gnidovcu in drugim slovenskim svetniškim kandidatom.
Preberite še:
Frančišek Janez Bonifacio, “mirni svetniček” – ubit zato, ker je bil veren
Poznanstvo s papežem
Jakob Ukmar je bil tudi član cerkvenega sodišča v Benetkah, kjer se je osebno spoznal z Angelom Roncallijem, poznejšim papežem Janezom XXIII. V pripravi na drugi vatikanski koncil je papežu poslal svoje predloge za prenovo Cerkve, ki naj bi imela več posluha za narodne manjšine. Prav zaradi tega bi Ukmar lahko postal zavetnik vseh narodnih manjšin.
Tragični dogodki
Bil je imenovan za apostolskega administratorja za ozemlje tržaške škofije, vendar so prevzem te službe preprečili dogodki v Lanišću v Istri. Tam so Ukmarja kot birmovalca hudo ranili, mladega duhovnika Mira Bulešića (hrvaškega svetniškega kandidata) pa umorili. Na obletnico napada, 24. avgusta, je Ukmar vsako leto daroval sveto mašo za napadalce.
Preberite še:
Mučenke, ki jih je reka Drina odnesla v Božje naročje
Veliko je pisal
Jakob Ukmar je tudi veliko pisal. Izšli sta dve knjigi njegovih govorov (Naša daritev in Zadnja večerja) ter Mariologija (nauk o Božji Materi) in Eshatologija (nauk o poslednjih rečeh).
Umrl je 2. novembra 1971 v Škednju. Leta 2009 je bil dokončan njegov postopek za beatifikacijo. Bil je izobražen duhovnik, preudaren in moder človek, h kateremu se je vsakdo rad zatekel. Kljub preganjanjem je ostal trden in neomajen v veri. Njegova veličina ni bila veličina tega sveta, so prepričani njegovi sodobniki.
Preberite še:
Je beg pred praznikom rešitev?
Preberite še:
“Od trenutkov v bolnišnici veliko bolj cenim vsakdanje malenkosti”
Preberite še:
Milenijski duhovnik, ki prek Instagrama širi evangelij