Naučiti jih moramo “sprejemati občutja in omejevati dejanja”Pomembno je, da otrokom privzgojimo čustveno inteligenco, saj ta vključuje zmožnost razumevanja, vrednotenja in nadzorovanja lastnih čustev. Vendar moramo starši pri tem znati sprejeti čustva svojega otroka.
Zmotno je mišljenje, da sprejemanje otrokovih čustev pomeni sprejemanje njegovih dejanj, saj to vodi v njegovo upornost, nespoštovanje, razvajenost.
Preberite še:
Vzgoja ‒ najtežja služba na svetu?
Za tem stoji Rebecca Eanes, avtorica Pozitivnega starševstva, ki pri vzgoji sledi načelu “sprejemati občutja, omejevati dejanja”.
Kako ločiti občutja od dejanj?
Čustva ne morejo biti pravilna ali napačna. Čutimo, kar čutimo. Drugo pa je, kako zaradi čustev reagiramo, kar je ključnega pomena za privzgojo čustvene inteligence, saj se morajo otroci naučiti sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja.
Če vsako otrokovo reakcijo sprejmemo kot ustrezno, jih ne bomo uspešno naučili obvladovanja čustev v neidealnih trenutkih in ob preobremenjenosti.
Preberite še:
Vzgoja brez discipline: devet nasvetov, kako se ji izogniti
V preteklosti so ljudje pogosto zatirali občutja z namenom spreminjanja neustreznega vedenja. Govorili so npr. To te ne bi smelo tako ujeziti, Nimaš razloga, da bi bil žalosten. Starši so menili, da če otroka izurijo v obvladovanju čustev, bodo s tem tudi dosegli primerno vedenje.
Tako so dosegli ravno nasproten učinek. Otroci so postali nezaupljivi in ostali brez čustvene inteligence. Na eni strani niso mogli nehati čutiti, prav tako pa se niso naučili obvladovati svojega vedenja.
Pojavila se je še ena teorija, ki pravi, da bi morali sprejeti vsa otrokova čustva in vedenje, saj tako spoštujemo njegovo svobodno izražanje. Starši niso želeli posegati v otrokova čustva in vedenje, posledično pa so vzgojili otroke, ki pri čustvovanju niso poznali meja.
Preberite še:
Zakaj moramo otroka učiti besede ne
Odgovornost
Ko sprejmemo čustva in omejimo dejanja, svoje otroke naučimo, da so njihova čustva nekaj povsem normalnega, hkrati pa so sami odgovorni za posledice svojih ravnanj.
Ti napotki nam ne pridejo prav le pri vzgoji, temveč tudi pri drugih vidikih življenja. V razmerjih je še posebej pomembno, da se zavedamo svojih čustev in ne reagiramo hitro, saj imamo to moč, da zmoremo s svojo voljo usmerjati dejanja kot tudi življenje samo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.
Preberite še:
Osupljivi Gaudijevi evharistični znaki na cerkvi Sagrada Familia
Preberite še:
Downov sindrom, nato pa še posvojitev: “Veva, da bova s temi otroki najsrečnejša”
Preberite še:
Hvaležnost, ki spreminja od znotraj
