Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

“Soglasje ruši, nestrinjanje gradi.” Nesmisel ali resnica?

PRZYJACIELE
SG SHOT | Shutterstock
Deli

Obstaja nekakšen rek: če imata v podjetju dva sodelavca enako mnenje, pomeni, da je eden od njiju odveč. Mogoče je to težko verjeti, vendar velja to za šole, družine in za družbene organizacije

V preteklosti se je enako razmišljanje zdelo pomembno, seveda pa so tako ali drugače nove stvari nastajale v glavah ljudi, ki so razmišljali drugače. Ta “boljši jutri” se sploh ni končal in traja do danes.

V slogi je moč …

Poznam veliko odraslih, ki se radi sprijaznijo s tem, kar jim ni pogodu. Že od otroštva so nam vcepljali v glavo, da je treba poslušati druge: učitelja, zdravnika ali pa uradnika – če avtoriteta tako reče, ali je treba potem tako storiti, pa čeprav nam zdrava pamet ali vest govorita drugače? Strinjanje, ki izhaja iz podrejenosti in ubogljivosti, pogosto vodi v propad.

Moč zakoncev, ki verjameta v neločljivost njune zveze, ni v tem, da se ne prepirata. Njuna moč je prepričanje, da bosta za vedno skupaj. Zato pri razhajanju stališč vedno iščeta skupne točke, kar pa ne pomeni slepega strinjanja vedno in z vsem. Včasih je prav nestrinjanje konstruktivno.

Tudi nestrinjanje lahko gradi

Ni prijetno, če se kdo z nami ne strinja. Na sestanku v službi. Na roditeljskem sestanku. Za družinsko mizo. Nestrinjanje prinaša nemir in razkol – taka konfliktna podoba nestrinjanja (kako ga sprejmemo in komuniciramo) je v nas vcepljena že od otroških let. Kaj pa če začnete razmišljati drugače? Če priznate, da je dobro, če se kdo z vami ne strinja?

Preberite še:
Treba se je prepirati!

Menda je nekoč že Dalajlama rekel, da rajši posluša kot govori. Kdor namreč govori, ponavlja tisto, kar že ve, ko pa posluša, lahko izve kaj novega. Drugačno mnenje ne pomeni, da se moramo medsebojno prepirati. Pomeni, da je na eno stvar mogoče gledati na različne načine, zaradi tega pa jo lahko bolje razumemo in se o njej strinjamo na globlji ravni. Vendar kako priti do tega v praksi?

Kako se pametno prepirati?

Prepir, spopad, spor, pričkanje. Besede, ki opisujejo nestrinjanje, so obremenjene s konfliktom. Modro nestrinjanje gre prek konflikta. To je težko, ker morda nočem konflikta, mojemu sogovorniku pa se morda niti ne sanja, da je “prepir” brez konflikta mogoč.

Če streljajo po nas, se je najbolje umakniti iz dometa krogel. To je lažje storiti, če pri poslušanju argumentov nekoga uvidim, da so ti izraz njegovih potreb ali občutij (kritika lahko npr. izraža potrebo po varnosti, kričanje pogosto izraža strah).

Od razumevanja potreb in čustev je povsem blizu do razumevanja, kaj je druga oseba povedala in kaj je pravzaprav mislila. Imamo pravico, da se s tem ne strinjamo, pridržujemo si pravico do različnosti. Izplača pa se najprej nehati truditi se razumeti, šele pozneje pa biti razumljen.

Neprijetne razlike

Razlike niso prijetne. Okoli sebe imamo radi ljudi, ki razmišljajo in ravnajo tako kot mi. Pa vendar je prepoznavanje in spoštovanje razlik med ljudmi danes ena od najpomembnejših kompetenc. To pa zato, ker je tudi moderna doba zelo zapletena. Zato lastnosti posameznika izgubljajo svoj pomen na račun učinkovitih ekip.

Timska moč je v njihovi sposobnosti sodelovanja, vendar ne mimo razlik ali nad razlikami, pač pa prav zaradi njih. Prožne družbene ali komercialne pobude ali pa preprosto srečne družine nastanejo zaradi ljudi, ki jim uspe pri različnih mnenjih priti do skupnih stališč. Od našega načina razmišljanja je namreč odvisno, ali pomeni konflikt konec ali pa šele začetek dobrega sodelovanja.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus. 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.